Boris Štupar 01.08.2010 07:29 6102 1

Maks Koželj

»Slikar gora« je umrl na današnji dan, 1. avgusta 1956, v Kamniku. Nekaj slikarskih del, iz zapuščine, boste našli tudi v spletni prodaji.

Maks Koželj je bil 20 let tajnik enega od najstarejših planinskih društev, 5 let pa predsednik. L. 1922 je zbral reševalno ekipo, ji postavil na čelo Franca Erjavška in v njej zbral njegove tri brate in tri Kamničane. Rodil se je 30 marca 1883, se učil na umetno - obrtni šoli prof. Vacla in nato absolviral pet semestrov dunajske akademije. Zaradi bolezni se je vrnil domov.
L. 1906 je študiral v Pragi in Münchenu, poslej pa živel 50 let nepretrgoma v Kamniku. Kot planinski organizator je pokojnik deloval v mestecu, ki je mičen stražar ob vhodu v bistriško gorsko kraljestvo, kot vesten tajnik in agilen predsednik; kot planinski slikar pa je eden redkih slovenskih slikarjev, ki jih je pritegovala lepota gora s tolikšno silo, da se ji je kot slikar povsem posvetil. Člankar, ki je označeval njegovo delo ob njegovi 70-letnici, pravi: »Slikar Maks Koželj zavzema v našem krajinarstvu, zlasti v prikazovanju gorskih motivov častno mesto. Njegova umetnost je izvirna in neodvisna. Vendar jih ne opazuje ob divjanju elementarnih sil, pač pa v blagem svetlem dnevu ali pa po nevihti, ko se izmije ozračje in se razlije sončna svetloba po prelepi kamniški okolici, da zažarijo planine v rožnatih barvah. Čeprav je iskal motive v Juljskih Alpah, je večina njegovih del iz neposredne okolice rodnega mesta in planin.«
Na razstavi, ki jo je za 60-letnico slovenskega planinstva 14. avgusta 1953 odprlo PD Ljubljana-matica, so bile tudi naslednje podobe Maksa Koželja: Škrlatica, Ojstrica v večernem soncu, Panorama z Mokrice, Jalovec, Koča v Kamniški Bistrici. Izbor za to razstavo je bil zelo strog. Tudi sam je 70 let star še priredil samostojno razstavo planinskih akvarelov. Njegova umetnost je našla pot do ljudstva in po svoje razglasila lepoto našega gorskega sveta doma in v inozemstvu (Prim. I. Zika, Slikar naših planin Maks Koželj sedemdesetletnik, PV 1953/546 i. sl.; Slovenske gore v podobi, PV 1953.