Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vse je kamen

Polet, Bližnja srečanja tretje vrste - Dejan Skeledžija: Tako kot kroži voda, krožijo tudi kamnine, le da se one ne dvigujejo v nebo.

Zemlja je sestavljena iz kamna, torej anorganske snovi. V geologiji kamnu rečemo kamnina. Kamnine so snovi v naravi in so sestavljene iz mineralov ali različnih kamnin. Po nastanku kamnine delimo v magmatske, sedimentne in metamorfne. Delež mineralov v kamninah po svetu je zelo različen. Najbolj pogosto je v njih najti kremenjak, sljudo in ortoklaz ter druge. Več kot polovica vseh znanih mineralov je tako redkih, da so bili doslej odkriti le v posameznih zrnih.

Pravi mineral je trdna snov kristalne strukture. Je anorganska homogena snov naravnega nastanka, ki ima določeno kemijsko strukturo. Kristalna struktura mineralov predstavlja prostorsko razporeditev atomov v notranji strukturi minerala. Obstaja 14 osnovnih kristalnih prostorskih razporeditev atomov. Te razporeditve temeljijo na postavitvah atomov in ionov, ki pogosto ustvarjajo na zunaj vidno obliko minerala. Tudi v primerih, ko razporeditve ni mogoče določiti zaradi premajhnih mineralnih zrn ali zunanje oblike, je mogoče strukturo ugotoviti z rentgensko analizo ali mikroskopom. Kristalna struktura močno vpliva tudi na fizikalne lastnosti mineralov. Najverjetneje najbolj znan primer sta grafit in diamant. Oba sta sestavljena iz čistega ogljika, vendar imata zaradi različne razporeditve atomov ogljika popolnoma različno trdoto. Za definicijo minerala je pomembna tudi kemijska struktura. Več različnih mineralov ima lahko isto kemijsko strukturo, a se razlikujejo med seboj v kristalni strukturi. Podobno pa imajo nekateri minerali različno kemijsko, a enako kristalno strukturo.

Glede na nastanek poznamo tri vrste kamnin. Te so lahko magmatske (vulkanske), sedimentne (usedline) in metamorfne (preoblikovane). Magmatske kamnine nastanejo z ohlajanjem magme. Če se ta ohladi pod površjem, kam ninam pravimo globočnine. Imamo jih tudi v Sloveniji, primer sta tonalit in granit na Pohorju. Uporabljata se za tlakovanje cest, spomenike, v gradbeništvu in podobno. Predornine so prav tako magmatske kamnine, ki nasprotno od magmatskih nastanejo po vulkanskem izbruhu, ko se magma strdi na površju. Primera v Sloveniji sta bazalt in andezit, najdemo pa ju na Smrekovcu in Komnu. Zanimivo pri andezitu je to, da če bi ostal v zemeljski notranjosti, bi iz njega nastal tonalit.

Sedimentnih kamnin je v Sloveniji največ. Lahko so nastale z mehaničnim razpadanjem površja. To so npr. glinavec, peščenjak in konglomerat. Ta nastane s sprijetjem rečnega proda in ga najdemo zlasti na dnu kotlin. Sedimentne kamnine lahko nastanejo tudi z odlaganjem usedlin. Naslednji način za nastanek sedimentnih kamnin je izločanje mineralne snovi neposredno iz vode kot posledica fizikalno-kemičnih procesov. Zadnji način za nastanek je sprijemanje izvrženega ognjeniškega materiala. Tako na robu Celjske kotline najdemo ognjeniška brečo in tuf. Metamorfne kamnine so nastale iz usedlin ali magmatskih kamnin, ki so se pogreznile v notranjost Zemlje, kjer sta pritisk in temperatura močno povečana. Pri tem se prvotne kam nine spremenijo. Spremenjene s tektonskimi dviganji postopoma prihajajo na površje, pomembne pa so kot okrasni ali gradbeni kamen. Vsi poznamo na primer marmor (metamorfizirani apnenec) s Pohorja. Še dva primera sta blestnik in gnajs, ki kot plašč obdajata pohorski tonalit v Kozjaku.

Kamnine so torej sestavljene iz kristalov. Ena izjemno zanimivih oblik kristalov so kvazikristali. V kristalih, kot so led, sladkor in sol, so makroskopske lastnosti posledica zelo preprostega, neskončno ponavljajočega se in razmeroma majhnega vzorca. Atomi gradijo osnovne celice, ki so zložene skupaj, tako da s periodičnim ponavljanjem zapolnijo del prostora. Leta 1984 je izraelski fizik Shechtman objavil strukturo zlitine Al82Mn14, katere klonska slika je poleg simetrije 2- in 3-števnih osi kazala tudi simetrijo 5-števne osi. Kasneje so odkrili še strukture z 8-, 10- in 12-števno osjo. Vse te snovi so popolnoma urejene, pri čemer imajo red dolgega dosega. Neperiodične kristale z redom dolgega dosega so poimenovali kvazikristali. Njihove lastnosti kažejo, da bi lahko bili širše uporabni v industriji. Za primer domače uporabe so to lahko proti praskam odporne prevleke za ponve. Novejši razvoj kaže, da so kvazikristali zanimiv kandidat za uporabo kot prevleke za kovinske dele kalupov in materialov za hrambo vodika, za toplotne bariere, infrardeče senzorje in še in še. Nekateri proizvodi so že na trgu. To so visoko odporne aluminijeve zmesi za posode, kirurško orodje in električni brivniki.

Kdo bi si mislil, kako uporaben je lahko kamen. Vse je kamen.

Dejan Skeledžija

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije