Delo, 12.01.06 - Tomaž Branc: Prva zmaga na področju obvladovanja gorskega sveta v Sloveniji
Prva zmaga na področju obvladovanja gorskega sveta v SlovenijiGorska reševalna odslej humanitarna organizacija
Po pridobitvi novega statusa bo imela GRSS letos na voljo okoli 200 milijonov tolarjev – PZS si prizadeva za sprejetje zakona o planinskih poteh
Ljubljana – Gorska reševalna služba Slovenije (GRSS), katere ustanovitelj in lastnik je Planinska zveza Slovenije (PZS), je dobila status humanitarne organizacije. Status ji je konec decembra lani podelilo ministrstvo za zdravje in s tem odpravilo dvome glede njenega nadaljnjega financiranja. »GRSS se bo tako odslej lahko potegovala za sredstva, ki jih ima na voljo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO),« je na novinarski konferenci dejal generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu Janez Remškar.
Pri PZS pričakujejo, da bo GRSS v letošnjem letu s strani FIHO pridobila okoli 75 milijonov tolarjev, poleg tega pa še več kot 100 milijonov tolarjev od ministrstva za obrambo, tako da bodo imeli za svojo dejavnost na voljo okoli 200 milijonov tolarjev. »Status, ki smo ga pridobili, je prva zmaga na področju obvladovanja gorskega sveta v Sloveniji. Drugi cilj pa je organizirati službo tako, da bo še bolj učinkovita in transparentna,« je dejal pravni zastopnik PZS Metod Kovač. Njihov cilj je, da bi GRSS organizirali enotno na območju vse Slovenije. Najverjetneje bo GRSS postala društvo za gorsko reševanje, ki bi ustanovilo področne gorske reševalne postaje z načelniki, je povedal Kovač. GRSS sicer svojo dejavnost izvaja v šestih samostojnih društvih in v 11 postajah, ki delujejo v okviru planinskih društev.
V slovenskih gorah je lani umrlo 19 gornikov, leta 2004 pa eden manj. Gorski reševalci so lani izvedli manj reševalnih akcij kot prejšnja leta, čeprav – zaradi slabega vremena – obisk gora ni bil nič slabši kot v preteklosti. Pri PZS ocenjujejo, da slovenske gore vsako leto obišče več kot dva milijona ljudi. »Eden od razlogov je vsekakor dobro preventivno delo PZS, saj statistični podatki kažejo, da je med člani planinske organizacije v skupnem merilu le malo ponesrečenih. Večina ponesrečenih v gorah so tuji turisti in nečlani PZS,« je ocenil predsednik slovenske planinske organizacije Franc Ekar.
Predstavniki PZS so na tiskovni konferenci predstavili tudi prizadevanja, da bi zakonsko uredili vzdrževanje, uporabo in financiranje planinskih poti. Hkrati želijo zaščititi tudi slovenski simbol, Knafelčevo markacijo, rdeč kolobar z belo piko, poimenovano po Alojzu Knafelcu. Oblikovali so predlog zakona o planinskih poteh, ki v državnem zboru čaka na prvo obravnavo. »PZS vzdržuje sedem tisoč kilometrov markiranih poti s pomočjo približno tisoč markacistov. Njihovo delo je izjemno, saj imamo v Sloveniji menda najbolje urejene poti v Evropi,« trdi Franc Ekar. »Žal imamo v zadnjih letih čedalje več težav z zagotavljanjem denarja za vzdrževanje, pa tudi nesoglasij z lastniki zemljišč, prek katerih vodijo utečene planinske poti, je vse več. Zato upamo, da bo zakon o planinskih poteh čim prej sprejet.«
PZS je na ministrstvo za okolje in prostor naslovila tudi vlogo za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave. V sklopu PZS deluje komisija za varovanje gorske narave, ki skrbi za izobraževanje kadrov – varuhov gorske narave – in za povezovanje odsekov za varstvo narave v planinskih društvih po vsej Sloveniji. Komisija je aktivna tudi na mednarodnem področju, saj sodeluje s planinskimi zvezami preostalih alpskih držav.
Tomaž Branc