Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.
Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 6991 2

Z ledu zdrsnil tisoč metrov niže

Slovenske novice, 27.12.05 - Boštjan Fon: med sestopom z Grintovca

GRINTOVEC

Z ledu zdrsnil tisoč metrov niže

Ljubljančana Jernej Nejc Grošl in Igor Gruden sta se na božični dan vzpela na Grintovec — Ob sestopu sta preizkusila tehniko reševanja ob zdrsu — Petindvajsetletni študent FPVV je naletel na ledeno kložo, zdrsnil in omahnil prek pobočja tisoč metrov nižje


Kranj, Ljubljana, 26. decembra
Skoraj do polnoči sta na božični večer Brane Franci Grošl in njegov sin Jernej Nejc igrala šah. Vmes je 25-letnik očetu povedal, da namerava dan pozneje skupaj s šest let starejšim prijateljem Igorjem Grudnom, ki ravno tako živi v ulici Hermana Potočnika 31 v Ljubljani, opraviti zimski vzpon na 2558 visoki Grintovec, najvišjo goro Kamniško-Savinjskih Alp.

»Od malega je bil rad v hribih, in če bi mu rekel, naj ne hodi, bi le zamahnil z roko. Kot po navadi bi rekel, da mora tudi to preizkusiti, tako kot je dejal vsakič, ko se je odpravljal v hribe ali na potovanja po svetu,« je povedal oče v sinovi sobi, prostoru, ki je že na daleč prepoznaven kot soba marljivega študenta. Tik pred prazniki je študent Fakultete za policijsko-varnostne vede v Ljubljani za temo diplomske naloge izbral razčlenitev varnosti v letalskem prometu in protiteroristične zaščite. Ker je med študijem delal pri letalskem prevozniku Adria Airways, je za diplomsko delo nameraval uporabiti tudi praktične izkušnje, ki si jih je nabral.

Ob 13.30 na vrhu Grintovca

Zjutraj sta Nejc in Igor pustila avto pred planinskim domom v Kamniški Bistrici. Čeprav ni bil Nejc nikoli član alpinističnega kluba, temveč je športne užitke našel v lokostrelstvu in judu, je bil dobro opremljen za zimske razmere v gorah. Prijatelja sta se odpravila v smeri Cojzove koče na Kokrškem sedlu.

Deset minut pred tretjo popoldne je republiški center za obveščanje v Kranju sprejel klic Braneta Francija Grošla, ki jim je povedal, da se je na območju Grintovca zgodila huda gorniška nesreča. Stekla je reševalna akcija. Gorski reševalci postaje GRS Kranj so jo začeli po klasičnem postopku. Hkrati se je pripravil za polet policijski helikopter z zdravnikom reševalcem Janijem Pšenico. Skupino kranjskih gorskih reševalcev je vodil Zvone Korenčan, ki je dejal, da so se po obvestilih o akciji vsi hitro zbrali pri Suhadolniku nad Kokro in se usmerili v zatrep Suhega dola: »Po izkušnjah iz preteklosti vemo, kje moramo iskati tistega gornika, ki pade z grintovške Strehe. Ker se je približevala tema in je bil helikopter lahko le nekaj časa v zraku, smo bili pripravljeni, da bi šli v nočno iskalno akcijo pogrešanega od spodaj navzgor. Vendar je helikopter hitro poletel do vrha Grintovca in okoli stopetdeset metrov pred robom južne stene našel preživelega ob zdrsu. Pilot in zdravnik sta nato opazila sledi padajočega. Okoli tisoč metrov nižje, na pobočju levo od Taške, sta zasledila pogrešanega. Žal je zdravnik lahko le uradno potrdil smrt.« Plovilo je v dolino najprej poneslo posmrtne ostanke Nejca, nato pa poletelo še do pretresenega Igorja Gudna.

Vzpon z derezami, sestop brez njih

Pri vzponu sta gornika uporabljala dereze. Ob sestopu sta glede na snežne razmere menila, da jih ne potrebujeta. »Po eni strani je logično, da sta jih snela,« je povedal načelnik postaje GRS Kranj Tomaž Jamnik: »Človeku, ki ni vajen hoje z derezami, so te lahko nevarne, saj se zataknejo in gornika vrže naprej na glavo.« Na višini okoli 2200 metrov, kjer je po besedah poznavalcev Grintovca pas okoli dvesto metrov najnevarnejšega predela Strehe, sta se pokojni Nejc in Igor preizkusila v tehniki zaustavljanja s cepinom ob zdrsu. To sta ponovila dvakrat, ob tretjem poskusu pa je Nejc naletel namesto na snežno podlago na trše ledene sestave. Cepin se mu ni hotel zapičiti v ledeno kložo. Začel je drseti po pobočju in izginil po stopetdeset metrih drsenja prek prepadne strani Grintovca v smeri Kranja. »Ni narobe, da sta poskusila zaustavljanje. To je del tehnike vzponov v zimskih razmerah in prav je, da jo tisti, ki se odločijo za te vrste vzponov, tudi obvladajo. Toda to se počne navezan, zato da ob takšnem zdrsu, kot se je zgodil v nedeljo, drugi lahko pomaga zaustaviti padajočega,« je dejal Tomaž Jamnik in dodal, da se ljudje premalo zavedajo nevarnosti Grintovca: »Grintovec se gornikom zdi lahka gora, toda pozimi ima veliko pasti in presenečenj. Vsako leto pade kdo na predelu Strehe in obleži mrtev daleč spodaj nad Suhim dolom.«

Boštjan Fon




Lovčevo truplo v prepadni grapi
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GRS informacije SlovenskeNovice v2

2 komentarjev na članku "Z ledu zdrsnil tisoč metrov niže"

Primož Auersperger,

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP


Igor Jenčič,

Čudi me, da se še nihče ni obregnil ob skrajno čudno pojasnjevanje okoliščin že n-tega usodnega zdrsa na Strehi Grintovca.

Če pustimo ob strani, da je preživeli verjetno skušal malo olepšati njuno dričanje pri sestopu po Strehi in ga je opisal kot vežbanje ustavljanja s cepinom (nenazadnje lahko na diskusijah PZS preberemo, kako je neki bistroumnež taisti dan, le streljaj stran, uporabil svoj goretex za bob in se mu je enkrat komaj uspelo ustaviti s cepinom), me pa strašno čudi, da so gorski reševalci izjavili, da je tako početje nekaj povsem običajnega, le da bi morala biti navezana?!

Dopuščam možnost, da je bilo tako citiranje GRS zgolj novinarjeva cvetka, ampak v izogib temu, da bi kdo gornje trditve vzel za suho zlato, naj vendarle povem svoje skromno mnenje: vežbanje ustavljanja s cepinom - da, seveda, najmanj enkrat na sezono, ampak: SAMO NA STRMINI Z VARNIM IZTEKOM. Kjerkoli drugje, še najmanj pa na tako notoričnem mestu kot je Streha Grintovca, je to brezumno izzivanje usode. Glede varovanja z vrvjo (pri vežbanju ustavljanja s cepinom) pa se mi po zdravi kmečki pameti zdi, da utegne opletajoča vrv med drvenjem po pobočju povzročiti več preglavic (npr. iztrgati cepin, varujoči mora znati varovati in zadržati padec ipd.) kot pa koristi.

Zato bi bilo zelo koristno, da bi Tomaž Jamnik ne samo na tem mestu, ampak predvsem v Slovenskih novicah pojasnil svoje trditve bodisi z utemeljitvijo, bodisi s popravkom pisanja novinarja. Sicer utegne biti vzgojni učinek tega članka zelo zelo dvomljiv.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Usoden je bil zdrs na ledu
Naslednja objava Bilten URSZR za 26.12.05
  • Število objav: 27639

Informacije

Informacije