Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Trofajah

sreda, 29. avgust 2018, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 405

AO Kamnik - Marko Petek: ... po planinsko

Planike že od nekdaj za nas planince pomenijo simbol planin. Pojavlja se v grbih, znakih društev in zvez. Seveda pa planike najdemo tudi drugod po Alpah.
Pri naših severnih sosedih pa je ta simbol še močnejši. Tako so nas naši prijatelji, planinci iz Trofajaha popeljali v njihove gore kjer planike rastejo čez celo pobočje, ki ga oni imenujejo kar Edelweissboden (Dolina planik).

Tokrat smo se na obisk v naše pobrateno mesto Trofajah odpeljali že sredi poletja. Kljub času dopustov se nas je zbralo lepo število. Z avtobusom smo se odpeljali do Almwirtshaus Hiaslegg na 1154 metrih, kar je celo naši šoferki predstavljalo manjši izziv. Tam smo v prijetno gorskem okolju pojedli zajtrk, ulovili kakšno zgodbo naših gostiteljev in se nato odpravili proti našemu cilju.  

Skozi gozdove polnih borovnic smo z modrimi ustnicami v prijetnem klepetu počasi napredovali proti cilju. Pot nas je presenetila z lepimi razgledi in naš vodnik nas je vodil v zložnem tempu. Pravo veselje je bilo gledati našo pisano druščino saj so bili z nami poleg zaslužnih članov društva tudi otroci in cele pes. Staro mlado skupaj pripelje nasmeh na obraz prav vsakomur. Po nekaj urah smo prispeli na plano in kmalu za tem do prečudovite planote, ki je gosto preraščena s planikami.

Da je planika redka roža to res ne velja za ta predel gora. Dobro smo ovekovečili naš obisk in se prepustili trenutku. V nadaljevanju nas je vodnik popeljal še nekoliko dalje po poti kjer smo se sprehodili ob robu strme stene, ki strmo ločuje dolino z visoko planoto in od koder je prečudovit razgled na jezero v dolini. Na izhodišče smo se vrnili po drugi poti, ki se v gozdu priključi prvotni poti. Tam je vsak po svoje zavil v borovničevje in za trenutek smo bili kot srne na spomladanski paši.

Za nabiranje borovnic in gob so tu pravila nekoliko drugačna zato je naš nabirek lahko pristal le v posameznikovem želodcu. Modrih ustnic smo se vrnili v kočo, kjer sta nas čakala Janez in Peter in oskrbnik s kosilom. Naše druženje se je zavleklo v pozno popoldne in tudi petja in zvoka harmonike se ni manjkalo.

Hvala dragi prijatelji za čudovito dogodivšino in lep izlet. Se vidimo prihodnje leto.

Besedilo in fotografije: Marko Petek

Komentiraj (1):

Borut Kantušer, četrtek, 30. avgust 2018, ob 07:10

Letos je povsod veliko planik, tudi na Kamniškem sedlu!

eXTReMe Tracker