Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Slaba volja

Vecer.si 09.08.2018
Slaba volja zaradi vstopnin v Logarsko dolino

Fotografiji (Darja Kurnik, Rok Kajzer):
Vstop zaračunajo le motoriziranim vozilom.
Za pešce in kolesarje je vstop brezplačen.

petek, 10. avgust 2018, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 315

Večer, Celjsko - Rozmari Petek: … zaradi vstopnin v Logarsko dolino.

Računsko sodišče okrcalo občino zaradi pobiranja vstopnine na napačnih osnovah in ne zavoljo pobiranja. Eno najlepših alpskih dolin lani dodobra oklestila narava.

Birokracija je nepredvidljiva. Majhni občini Solčava, ki upravlja tudi z Logarsko dolino, je nepričakovano naredila veliko dela. Računsko sodišče je namreč, ko je revidiralo pravilnost poslovanja občine v delu, ki se nanaša na komunalno takso za vstop in ogled Krajinskega parka Logarska dolina v letu 2015, ugotovilo, da za pobiranje takšne komunalne takse občina ni imela pravne podlage.

Napačno je po tem sklepati, da se vstopnina v dolino ne zaračunava več. Še vedno, tako kot že desetletja, jo zaračunajo tistim, ki v dolino vstopajo z motornimi vozili (vstop z osebnim avtomobilom stane sedem evrov). "Računsko sodišče nam ni prepovedalo pobiranja vstopnine, temveč nam je naložilo, da uredimo pravne podlage," pojasnjuje županja Solčave Katarina Prelesnik. "Zakon o ohranjanju narave v prvem odstavku 149. člena določa, da ima fizična ali pravna oseba, ki uredi naravno vrednoto, zavarovano območje ali njegov del, za ogledovanje in obiskovanje pravico zaračunavati vstopnino. Vstopnina ne predstavlja vira financiranja ohranjanja narave, ampak je namenjena povrnitvi stroškov za ureditev naravne vrednote, zavarovanega območja ali njegovega dela za ogledovanje in obiskovanje. Lokalna skupnost je ustanovila Krajinski park Logarska dolina in s tem v dobri veri upala, da dela prav," opisuje Prelesnikova.

Manjka pisni dogovor z državo
Lokalna skupnost (takrat je dolina sodila pod okrilje velike občine Mozirje) je že leta 1987 ugotovila, da mora za dolino, ki velja za eno najlepših alpskih, ustrezno poskrbeti in jo zavarovati; urediti poti, parkirišča, ponudbo in predvsem omejiti vstop v to neokrnjeno naravo. Leta 1999 pa je začel veljati nov zakon o ohranjanju narave, ki je njihovo Logarsko dolino določil kot naravno vrednoto državnega pomena. Ta zakon sicer omogoča, da izvaja ukrepe varstva naravnih vrednot državnega pomena tudi lokalna skupnost, ki ima najboljši pregled nad območjem. Hkrati pa nalaga, da mora biti dogovor med državo in lokalno skupnostjo sklenjen v pisni obliki.
Občini Solčava (vmes je nad dolino bdela še občina Luče) manjka torej le ta del. "Pobudo za sklenitev dogovora smo že posredovali na vlado in ministrstvo za okolje in prostor, 20. avgusta imamo že dogovorjen sestanek. Upam, da bo dogovor lahko podpisan še pred koncem mojega prvega mandata. Naslednja faza bo načrt upravljanja. Vseskozi pa se bomo trudili obnavljati cestno in turistično infrastrukturo. Veliko dela in usklajevanja nas čaka," se zaveda Prelesnikova in dodaja, da jih je računsko sodišče vsaj usmerilo na pravi naslov, da te stvari zdaj dokončno uredijo.

Brez vstopnine bi nastal kaos
A ne glede na to, na kakšni pravni podlagi občina zaračunava vstop v Logarsko dolino - od leta 2017, ko z Logarsko dolino upravlja posebni režijski obrat občine, so pobrali za 149.049 evrov vstopnin - Prelesnikova poudarja, da se pobrana sredstva porabljajo izključno za vzdrževanje doline.
"S plačilom vstopnine obiskovalci Logarske doline pomembno prispevajo k ohranitvi krajinskega parka in naravi prijaznemu trajnostnemu razvoju. Prepotrebna vstopnina se porabi za delovanje nadzorno-informacijske službe, urejanje komunalne in turistične infrastrukture, varovanje naravne in kulturne dediščine, izobraževanje domačinov in obiskovalcev ... Za ilustracijo naj navedem, da smo zgolj za strokovno mnenje in posledično temu primerno obrezovanje za dve znameniti drevesi v parku plačali dobrih štiri tisoč evrov. Treba se je tudi zavedati, da če bi vstop povsem sprostili in bi bil torej prost, bi v poletnih mesecih v Logarski dolini nastal kaos. Ljudje bi parkirali kjerkoli, prišli bi kamperji, ki jim zdaj v Logarski dolini ni dovoljeno kampirati, in podobno. Vprašanje, koliko časa bi potem dolina še bila to, kar je."

Pravzaprav že narava sama dolini velikokrat naredi ogromno škode, ki se jo deloma odpravlja tudi s pomočjo zbranih vstopnin. V dolini je še zdaj skoraj na vsakem koraku videti posledice, ki jih je storil decembrski veter z neurjem. "Lastniki gozdov še niso uspeli vsega sanirati, tudi mi ne. S težavo smo uredili pot do slapa Rinka, okoli sedem kilometrov dolg odsek etnografske poti pa je še vedno zaprt. Če povzamem, turistični objekti so sanirani. Še vedno ni v celoti sanirana javna turistična infrastruktura, označevalne table, lesene ograje, pešpoti. Kolikor bo v naši moči, bomo uredili še letos, vsega nam verjetno ne bo uspelo. Obljubimo pa, da se bomo zelo trudili. Obiskovalce pa medtem prosimo za razumevanje, tudi zavoljo vstopnine. Vstopnina je vendarle namenska in se vrača v ureditev Krajinskega parka," je ob tem znova poudarila županja.

Rozmari Petek


Del uredili še pred mnenjem
Od leta 1992 je z Logarsko dolino na podlagi sklenjene pogodbe s takratnimi občinami upravljala družba Logarska dolina, d.o.o. Že leta 2005 pa je občina pravno podlago za zaračunavanje vstopnine za vstop in ogled našla še v odloku o komunalnih taksah, kar je eden glavnih očitkov računskega sodišča občini. Drug očitek leti na to, da se z družbo Logarska dolina ni dogovorila o porabi prihodkov od pobranih vstopnin. Sedanje občinsko vodstvo pa je sodelovanje z družbo Logarska dolina že leta 2015 odpovedalo zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Družba Logarska dolina je v postopku likvidacije, nad krajinskim parkom pa zdaj bdi režijski obrat občine Solčava.

 

eXTReMe Tracker