... Košute in lunin mrk - Primož Blaha
Minuli petek je veljalo izkoristiti za ogled popolnega luninega mrk, najbolje seveda nekje v višavah … Ravno prejšnji vikend smo gledali Košuto in spet sem se spomnil, da še vedno nisem prehodil dela grebena med Košutnikovim turnom in Škrbino. Temu sem dodal še najvzhodnejši del grebena od Tolste Košute, ki je bila bolj primerna za preživeti noč.
Do zadnjega nisem vedel kako bo z vremenom, ampak sem se ob 6h popoldne pripeljal na izhodišče z upanjem na najboljše. In ravno takrat je začel dež, tako da sem v avtu za pol ure zaspal in še malo počakal, da sem se prepričal, da se nevihta pomika proti JZ, za grebenom Košute pa se je začelo jasniti.
Potem pa hitro na pot, da sem še pred sončnim zahodom prišel na vzhodni vrh Tolste Košute, kjer mi je sonce namenilo le kratek pomežik med oblaki. Škoda, čeprav sem imel pa zato zjutraj na Šmarni gori zelo lep sončni vzhod nad ljubljansko meglo. Tokrat pa je bilo podobno kot pred leti na Košutnikovemu turnu, prav tako ob polni luni.
Večer je bil seveda posvečen luni, ki je tudi zamujala kakšne pol ure zaradi oblakov. Malo po deveti se je le prikazala – že na pol v zemljini senci. Ker nimam prave opreme za fotografiranje, sem se rajši posvetil opazovanju. Kmalu se je luna obarvala temno rdeče, pokazale so se zvezde, tik pod luno pa še neobičajno svetel Mars. Res zanimivo, a kljub temu sem čez čas zaspal med štetjem zvezd – dokler me ni zbudila luna, ki se je izvila iz sence in svetila, da je bilo kot sredi dneva …
Zjutraj je sonce spet zamujalo preden se je pokazalo med oblaki, jaz pa sem še malo počakal, da bi posušilo mokre trave. Za začetek me je namreč čakal najbolj našpičen del grebena, ki mi je bil že poznan, a še vedno prav nič dolgočasen. S Košutnikovega turna se odpre pogled po grebenu daleč tja proti zahodu, zato se nisem preveč obotavljal.
Markirana pot sledi grebenu čez celo vrsto vrhov, ki jim ni videti konca. Uživaško in razgledno, v rahlem vetru tudi prav prijetno. Prečenje sem zaključil na zahodnem vrhu Tegoške gore (2025 m), čeprav markirana pot vodi še naprej do Škrbine, od koder zavije navzdol. Ker me je čakalo še nekaj hoje nazaj do izhodišča, sem se rajši spustil kar povprek proti jugovzhodu in nad Tegoško planino ujel spodnjo pot, po kateri je še nekaj udobnega sprehoda do Dolgih njiv.
Enkratna tura se je vročini primerno zaključila nižje v Tržiški Bistrici …