Janez Pikon: Vzhodno in previsno steno je davno v preteklosti zaznamoval močan potres, ter spremenil podobo gore in staro vasico z domačijami. 
Pogled na goro iz Zgornje bohinjske doline je veličasten in spoštovan, katere preteklost je zaznamoval močan potresni sunek, ter spremenil podobo gore in vasi Studor pod njo. Njegova mogočnost temelji po izpostavljenem vzhodnem ostenju, odkoder z roba previsne stene seže pogled globoko nad vasico z najbližjo Oreharjovo in Jelarjovo domačijo pod steno, vse do nižje ležečih studorskih kozolcev. Široki greben z gozdnim vrhom na skrajnem jugozahodu Pokljuke, južno seže nad travnato preval travnika Blatca in ločuje vrh Studor (1002 m). Proti vzhodu z značilno trikotno steno navpično prepada nad dolino s ponujenim razgledom vzhodno na vasi po Zgornji bohinjski dolini in jugozahodno nad vasi z Bohinjskim jezerom, torej razgledi s Studorja jugozahodno nad Bohinjsko jezero in vzhodno po Zgornji bohinjski dolini.
Poleg južnega pristopa, vodi od Hudičevega mostu na Blatca (839 m) označena in uhojena steza, katere nadaljevanje sledi po gozdni in neoznačeni poti do razglednega travnatega slemena na zahodnem robu gore, kjer se steze združita. Severno pobočje je označeno le v pomoč jadralnim padalcem. Razgled po Spodnji Bohinjski dolini še polepšajo meglice nad Gostim lesom in Ribčevim Lazom s pogledom na Spodnje Bohinjske gore v ozadju.
Vzhodno po grebenu se poraščenost in blaga razgibanost terena strmo zaključi ob najvišji točki Studorja (1002 m). Nad previsno steno travnatega slemena korak obstane vzhodno nad Bohinjsko dolino. Ljudsko izročilo skozi čas pripoveduje, da je lepo sijalo solnce na praznik spreobrnjenja svetega Pavla dne 25. januarja 1348 ob treh popoldne, kar se strese zemlja z grozno silo. Dobrač v Avstriji, to je bilo pred 669 leti, podrta gora na Koroškem, močan potres, vedo povedati, da so zvonovi sami zazvonili in zvonili ... Dobrač ... Studor, dve različni gori, podobni usodi, morda ob istem času, zaznamujeta različni pokrajini in ljudi? Vzhodna stena Studorja je na mnogih krajih z globokimi razpokami tiho grozila. Usodnega dne pa goro tako silno strese, da se je skalnata grmada razpočila in del gore se zruši v dolino. Še dandanašnji mogočni balvani pričajo o močnem potresu (= zdor, studor) in starejši vasici zahodneje, novejše kmetije so zgrajene bolj vzhodno, zaradi varnosti pred podobno naravno nesrečo, ki je prizadela kraj in domačine. Čas spreminja podobo pobočja, severno in vzhodno ob potočku Vrčica in vse težje prehodni kolovoz, ki je v preteklosti služil za povezavo med pašnikom Blatca in vasjo Studor.
Ostale so trajne sledi, tako na vzhodni steni gore kot nižje na travnikih. Babji zof (zob), Pidrovčova luknja in druge zareze, zajede in brezna so se oblikovala in zaznamovala kraj z ljudmi in ljudskim izročilom kraja, ki ga oblikuje predvsem čas, tako je nastala zgodba o Pidrovčovi luknji po ljudskem izročilu domačinov iz Bohinja in vasi pod Studorjem. Žela, Žlanska vas, Ajdovska vas, Rajna-(pokopališče), Sedem dni po močnem potresu so še vedno pod ruševinami zasute vasi slišali peti-kikirikati nemočnega petelina, ki je bil ujet med skalami. Razpoka nad vzhodno steno gore se povečuje, (prvezana pa je z močno četno, ki bo gvišno zdržava). Novo naselje po potresu so mislili graditi tudi na travniku pod vasjo, kjer danes stojijo vsem dobro poznani studorski kozolci (stogovi). Med vojnama je na gori stal lesen križ, ki je pogorel od strele zadet, to so le nekatere pripovedi starejših domačinov, ki se ustno prenašajo iz roda v rod.
Janez Pikon