Večer, V soboto - Franja Žišt: … je samo še ledeniček. Ledenik pod Triglavom meri le še 0,7 hektarja, …

… nekdaj pa so na njem smučali tudi naši smučarski asi.

"Ko sem bil še otrok, smo na Triglavskem ledeniku smučali kar nekaj poletij. Postavili smo prenosno Tomosovo žičnico in kakih dvesto ali tristo metrov se je dalo presmučati. Bivali smo v Staničevi koči, običajno kak teden, in trenirali. Je pa bilo konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih kar nekaj takih možnosti, poleg Triglava še nad Jezerskim, na Ledinah v Kamniško-Savinjskih Alpah pa na Vršiču pod Prisojnikom, pod Mojstrovko. Danes je to utopija. Konec julija je težko kjerkoli v hribih pri nas najti sneg, kar govori o klimatskih spremembah. Tudi ledeniki v Avstriji in Švici, kjer smo včasih smučali, so se občutno skrčili," razlaga eden naših najboljših smučarjev Jure Košir. Smučarji starejših generacij so pod Triglavom celo še tekmovali, danes pa Triglavski ledenik izginja. Če je včasih obsegal okoli 40 hektarjev, ga je ostalo le še za slabo nogometno igrišče. Letos so ga konec avgusta namerili dobrega 0,7 hektarja.

Danes se ob ledeniku pasejo ovce
Mag. Miha Pavšek, geograf in etnolog, z Geografskega inštituta Antona Melika se s preučevanjem ledenika pod našim najvišjim vrhom službeno ukvarja že od leta 1993. Nazadnje ga je obiskal pred dnevi, ko so opazovali, kaj se je zgodilo z okoli deset kvadratnih metrov velikim delom ledenika, ki so ga nekaj dni pred tem pokrili s filcem. Pokriti del je bil višji, sneg okrog pa se je stalil, je pojasnil sogovornik, ki je ob obisku v visokogorju v fotografski objektiv v bližini ledenika lovil ovce. "Te se pasejo zmeraj višje," ugotavlja. Posnel je tudi sliko ledenika z bližnjega Begunjskega vrha, od koder ledenik fotografirajo vsako leto.
Letos poleti so na ledeniku izvajali različne meritve, tudi geodetske, geodeti so ledenik izmerili podobno, kot bi izmerili parcelo za gradnjo hiše. Vzorčili so snežnico oziroma ledenico, ledeniško vodo, sneg in led. "Tokrat smo vzorce poslali tudi v ZDA, v Oregon, kjer bodo opravili izotopsko analizo vode in preučili vsebnost težkih kovin, onesnaženost. Ledeniki so tudi prestrezniki onesnaženosti zraka,"pojasnjuje sogovornik. Eden izmed raziskovalcev se je ukvarjal s preučevanjem površinske sige in tvorb iz nje, ocenili so intenzivnost taljenja ter izvedli delavnico z naslovom Lepota in spreminjanje neokrnjene narave. "Kolegi jamarji so pa iskali nove vhode v brezna in jame. Do zdaj so bile registrirane tri, zdaj so jih našli več kot štirideset." Skozi stranski vhod so stopili tudi v Triglavsko brezno, ki je letos zaradi izdatnega taljenja in večje količine vode imelo čep.

Led že nekaj desetletij ne nastaja več
"Večina ljudi gre kar mimo," o ledeniku poreče njegov raziskovalec. A je ledenik zelo pomemben. Že odkar so ustanovili inštitut leta 1946 je bila ena njegovih prvih nalog spremljanje in opazovanje ledenika. "Očitno se je našim prednikom na inštitutu to zdelo pomembno. Verjetno so tudi oni opazili, da se ledenik precej spreminja. Tudi če se ne krči, ne veča ali ne manjša, je zelo spremenljiv. Dve stvari ga določata: da se premika in da ima razpoke. Čeprav se naš ledenik od osemdesetih v velikem delu ne premika več, saj je ujet v površje, kotanjo." Led že nekaj desetletij ne nastaja več, na velikost ledenika vpliva le še to, da ga prekrije sneg zadnje zime ali več zaporednih. "Letos je bila slaba zima, ves sneg je vzelo in razgalilo tudi sneg minulih obdobij. Oba naša ledenika, tudi ledenik pod Skuto, ležita na skrajnem jugovzhodu Alp in sta še bolj občutljiva za podnebne spremembe. Sta tik pred tem, da izgineta. Takim ledenikom rečemo glacieret. Ledeniček, manjši ledenik, ledeniška krpa. Primerljivi so denimo ledenik v Karnijskih Alpah blizu Mokrin, v Črni gori v Durmitorju, v Bolgariji."
Ko so ledenik leta 1946 prvič izmerili, je meril še 14,4 hektarja, zdaj pa lahko o ledeniku, ki ledeniških značilnosti nima več, govorimo le še zaradi njegove preteklosti, na osnovi analize geomorfnih oblik Triglavskega pogorja ter pisnih in slikovnih virov iz 19. in 20. stoletja, pravijo avtorji knjige Triglavski ledenik, ki je izšla pred tremi leti. Obdobje meritev z vidika kolebanja (zmanjševanje njegove površine in debeline) ledenika kronološko delijo na štiri dele: do leta 1964 ga je zaznamovalo krčenje, v obdobju od leta 1965 do leta 1982 je v krčenju stagniral, razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamoval njegov najhitrejši umik. "V zadnjem razdobju po letu 2003 se je krčenje ledenika znova upočasnilo."
Spremljanje ledenika je najdaljši slovenski kontinuirani znanstvenoraziskovalni projekt pri nas. "Žal pa imamo kljub temu za to le tu in tam namenska sredstva, sicer pa meritve potlačimo pod druge finančne postavke," na realnost raziskovalnega sveta opozori sogovornik z inštituta. Pri meritvah in opazovanju pa že od nekdaj zelo dobro sodelujejo z meteorološkimi opazovalci na Kredarici, torej z ARSO in Slovensko vojsko.

Pod Skuto bolj slikovit in bolj skrit
Prav lahko, da bo letos ledenik pod Skuto po velikosti prekašal triglavskega, kar se je enkrat že zgodilo, leta 2007, ko se je Triglavski ledenik skrčil na 0,6 hektarja. "Ledenik pod Skuto je bolj slikovit in tudi bolj skrit. Letos bo najbrž večji, čeprav leži 400 metrov nadmorske višine nižje kot triglavski. Verjetno sta oba nastala v mali ledeni dobi. To je hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja, ko je bila povprečna temperatura približno 1,5 stopinje nižja, kot je danes. Torej tako hladno, kot če bi bil ledenik danes na vrhu Triglava. V zadnjih desetletjih se na približno 15 let ledenik proti dolini metaforično premakne za 200 višinskih metrov," razloži geograf. To gre prepisati segrevanju, vsako leto se temperatura v obdobju talilne dobe (med majem in oktobrom) nekoliko dvigne. Meseci, ko je povprečna temperatura nad ničlo, so "redilni", ko je pod njo, pa so "talilni". "Na začetku je ledenik sedem mesecev rasel, pet mesecev izginjal, tudi razmerje osem proti štiri je že bilo. Zadnja leta je šlo na pol, šest mesecev raste, šest izginja." Zaradi tega pa je bolj občutljiv. K njegovemu povečanju nekoliko pripomorejo snežni plazovi, ki prinesejo dodatne količine snega in tudi pritisk, da se sneg spremeni v led, sneg pa z druge strani Triglava nosi tudi jugozahodni veter. "Podobno je v primeru Skute, ki pa ima poleg obeh omenjenih dejavnikov izrazito senčno lego. Triglavski ledenik je tri, zagotovo pa ne več kot štiri mesece na leto v senci, ledenik pod Skuto pa je v celoti v senci šest do sedem mesecev. V tem času ga sonce sploh ne povoha."
Če za ledenik v Kamniško-Savinjskih Alpah pravijo, da bo izginil leta 2020, kakšno prognozo ima triglavski? "Že leta 2003 smo rekli, da bo ledenik pod Skuto v naslednjem desetletju izginil. Pa je prišlo nekaj dobrih zim ... Potem pa pride spet tako poletje, ko so že sredi avgusta objavili, da bo to drugo najtoplejše meteorološko poletje," na relativnost napovedi pokaže sogovornik in doda, da bi vsi radi poznali odgovor na vprašanje, kakšna bo usoda našega najbolj poznanega ledenika. "Če geologom, ki operirajo s tisočimi milijoni let, omenite podnebne spremembe, samo zamahnejo z roko. Sorazmerno zanesljive meteorološke podatke imamo šele za zadnjih 150 let. Najstarejše mogoče za 200 let in to je premalo. Je pa gotovo to, da je vedno več znamenj, kazalcev, da je tudi človek kriv za to, da se planet toliko segreva. Narava ima dinamično ravnovesje, in če je nekje nečesa preveč, to narava izravna."

Firnov led je zelen, ledeniški pa moder
Prihodnje leto bo minilo 240 let od prvega vzpona na Triglav, čeprav prvi zapis o tej poti obstaja šele iz leta 1821 v Ilirskem listu. In takrat je bilo mogoče prvič prebrati o zelenem plazu, kot so prvopristopniki poimenovali takrat še 40 ali 50 metrov debel ledenik. Očitno so opazili, da ga hranijo plazovi in da je zelene barve. Ko je sneg uležan, mu rečejo firn, iz katerega nastaja firnov led, predhodna oblika ledeniškega ledu. "Ta lomi svetlobo z zelenkastimi odtenki in zato zeleni sneg. Tudi na topografski karti pogosto to piše. Ledeniški led pa je modrikast, lomi modrikasto svetlobo." Še večjo gostoto pa ima vodni led. Naš led je čedalje bolj podoben vodnemu ledu, ker je prepojen z vodo. "Ravno ta voda nam onemogoča uporabiti določene metode, s katerimi bi ugotovili starost ledu." Če je na severnem ali južnem tečaju starost ledenih plasti mogoče opazovati skozi vrtino, pri nas zaradi taljenja in izpiranja ledu to ni mogoče. Starost preučujejo tudi z izotopi in nekaterimi lišaji, ki začnejo rasti, ko led zgine.
Raziskovalcem z inštituta za raziskovanje krasa pa so zanimive tudi študije agresivnosti ledeniške vode. "Snežnica oziroma ledenica je zelo mehka, ima zelo močno sposobnost korozije oziroma kemičnega raztapljanja. Korozija naredi žlebiče, navpične in vijugaste, tudi po površini ledenika," pojasni Pavšek. Pa bi lahko vodo izpod ledenika stekleničili? "Ta voda količinsko ni zelo pomembna, je pa časovno. Dobimo jo, ko ni padavin, ko je suša, sredi poletja. Če je zima slaba, imamo veliko prej opravka s hidrološko sušo," pojasni sogovornik in doda, da voda iz ledenika med drugim izvira v dolini Vrata, kar so ugotovili v poskusih v šestdesetih letih, ki bi jih danes bilo smiselno ponoviti. Na Triglavskem domu na Kredarici zbirajo vodo s strehe, pod vrhom imajo betonsko ploščad, kjer lovijo vodo in jo pripeljejo v kočo; ni pitna. Ko pa se led močno tali, črpajo vodo iz zbiralnika pri ledeniku. "Na italijanski strani Mont Blanca so novo kočo Rifugio Gonella na tri tisoč metrih letos celo zaprli, ker več tednov ni bilo vode, padavin. Sneg se je stalil. To je konkretna posledica podnebnih sprememb. Kredarica utegne že kmalu imeti težave z vodo. Paša je vedno višja, nekatere rastlinske, živalske vrste se selijo višje. Led se seli v jame in brezna, zato smo malo več pozornosti posvetili temu delu raziskav."
Pred leti se je Triglavsko brezno odprlo, zdaj se odpira še nekaj manjših. "Ampak so zasuta z gruščem. Kolega jamarja sta se spustila v par od njih, a nista prišla več kot 20 do 30 metrov daleč. Ledenik prestreza vse kamninsko gradivo, ki pade nanj. Če niso bila zapolnjena z gruščem, pa so bila z ledom ali snegom." In kolikšna je debelina najslavnejšega ledenika pri nas? Leta 2013 so ga nazadnje merili z georadarjem in je bil debel do osem metrov, povprečno pa tri metre. Sogovornik je prepričan, da bi danes te številke lahko že prepolovili.
Vsako leto v talilni dobi, ko je taljenje tako močno, da zgine ves sneg zadnje zime, je sneg umazano siv. To so mineralni delci, ki jih prinese veter in jih voda spira s površja. Kritična točka je, ko se pokažejo sivkaste plasti. Ko je sneg bel, namreč odbija sonce, siva barva ga pa vpija. Tudi star sneg ima še zmeraj več kot 60 odstotkov odboja, ko pa je temnejši, se še bolj tali. Leta 2012 je bilo denimo zelo vroče poletje, a je zaradi obilne zime sneg celo sezono varoval led pod njim. Za nastanek ledu je potrebno pet do sedem metrov snega in v idealnih razmerah tri do pet let, da nastane meter debela plast ledu. Takih razmer pa pri nas ni več.

Ledenik odkriva smučarske kole, palice, klobuke
Ob taljenju na ledeniku najdejo tudi veliko različnih reči. Našli so lesene palice, za katere se je pokazalo, da so nekdanji smučarski koli. Pa star planinski klobuk, sprehajalno palico, v katero je z žebljički vgraviran datum iz oktobra 1924, z inicialkami. Na zgornjem snežišču so letos našli še dve sprehajalni palici, stari že nekaj desetletij. Med najdbami je tudi starinski fotoaparat Ernemann z Zeissovo optiko. "Na podlagi serijske številke smo ugotovili letnico izdelave 1917." Nekdanji ledenik skriva še mnoge druge zgodbe, denimo, kako je po drugi svetovni vojni na enem od triglavskih turnih smukov čez severno steno 60 metrov globoko letel eden izmed smučarjev in se zapičil v sneg, a potem dočakal visoko starost, pa kako so iz Krme s konji tovorili tovor in so se konji prevračali v snegu in kako so na ledeniku snemali sekvence prvega nemega črno-belega slovenskega celovečernega filma, posnetega leta 1931, V kraljestvu Zlatoroga.
Na ledeniku bi bilo mogoče opazovati še marsikaj, od starosti, preobražanja snega, vode ... A bi bilo smiselno sodelovanje med različnimi strokami, tudi fiziki, kemiki in biologi. "Imamo sicer Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko, v okviru katerega deluje sekcija za kriosfero (krio pomeni led). Nas je deset, petnajst, ki nas zanimata sneg in led. A na daljši rok je težje kaj delati skupaj. Škoda. V Sloveniji imamo ljudi, opremo, znanje in bi lahko marsikaj naredili. A trenutno je tak sistem, da smo si glavne raziskovalne inštitucije, Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut, prej konkurenca. Sicer vsak na svojem področju, a vseeno."

Franja Žišt

Fotografije (1, 2, 4 in 5 Miha Pavšek):
(1) Fotografijo je Miha Pavšek posnel leta 1986 za raziskovalno nalogo, ko še ni vedel, da bo preučevanje ledenika postalo njegova služba.
(2) Živali se pasejo vse više, tudi tam, kjer je nekoč bil ledenik.
(3) Ledenik, fotografiran izpred Staničeve koče v 20-tih letih 20. stoletja, ko so bili oskrbniki 
Staničeve koče starši igralca Demetra Bitenca. (Arhiv Demetra Bitenca)
(4) Ledenik danes obsega 0,7 hektarja.
(5) Raziskovalci na različne načine preučujejo ledenik.
(6) Mag. Miha Pavček (Foto: Aleš Smrekar, Arhiv Giam Zrc Sazu)

Zeleni sneg v Mariboru
Geografski inštitut Antona Melika je pripravil razstavo Zeleni sneg, ki gostuje po Sloveniji. 22. in 23. septembra si jo bo mogoče v okviru zborovanja slovenskih geografov ogledati tudi v Mariboru na Filozofski fakulteti. Vsi zainteresirani, denimo šole in podobne ustanove, se lahko kot gostitelji razstave prijavijo na inštitutu.