Večer, Slovenija - Franja Žišt: Kapo in rokavice v nahrbtnik, četudi je vroče
Ne le na nepredvidljivo vreme, v gorah moraš biti pripravljen na marsikaj, turo je treba dobro načrtovati, s seboj pa vzeti nujno opremo.
Planinska sezona se je včasih začela 15. junija in doživela vrhunec v juliju in avgustu, lepo vreme pa ljubitelje narave tudi letos vabi v hribe že prej. A v gore nikar ne zahajajte nepripravljeni, ob otvoritvi poletne gorske sezone svarijo v Planinski zvezi Slovenije (PZS) in Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) ter predstavniki vojske in policije.
Vrata planinskih domov so po večini že odprta, in kot pravi Janko Rabič, načelnik gospodarske komisije pri PZS, so se oskrbniki na letošnjo sezono dobro pripravili: "Z Višjo šolo za gostinstvo in turizem Bled smo pripravili izobraževanje za oskrbnike, da bi izboljšali ponudbo in kvaliteto jedi v kočah." Oskrbnike so teoretično in praktično pripravili tudi na delo z obiskovalci, zato lahko ti pričakujejo še boljšo ponudbo in prijaznejše sprejeme. Tistim, ki se v hribe odpravljajo za več dni, priporočajo, naj posteljo rezervirajo vnaprej.
Planinski čevlji ne smejo biti pretežki
V gorah je iz dneva v dan več obiskovalcev, ugotavlja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS. Kako lahko vsak sam poskrbi, da bo obisk gora čimbolj varen? Z ustrezno opremo. Nahrbtnik ne sme biti prevelik, da s seboj ne nosimo preveč stvari. Za enodnevni izlet je primeren nahrbtnik prostornine 25 do 35 litrov, ki ima čim manj trakov. Vanj je treba nujno spraviti komplet prve pomoči in astronavtsko folijo, ki služi kot zaščita ob morebitni poškodbi ter ščiti tako pred mrazom kot pred velikim vplivom UV-žarkov. Folijo je mogoče kupiti v lekarni, lahko pa uporabimo tudi veliko črno vrečo za smeti, ki je enako funkcionalna, razlaga Šerkezi.
Dobro je izbrati tudi udobne planinske čevlje. "Vse prevečkrat srečujemo pohodnike s pretežkimi čevlji, ki so namenjeni uporabi pozimi," opozori Šerkezi. V takem čevlju se noga hitro utrudi, se bolj poti, lahko se pojavijo žulji in pohodnik prej izgubi motivacijo. Poleg teže čevlja je pomembna togost podplata, ki mora biti trden, česar pa ceneni čevlji ne zagotavljajo. V visokogorje sodi čevelj, ki ščiti gležnje in prste. "Opanke in bosa noga tja ne sodijo, pa naj bodo še tako ‘in‘," poudari Šerkezi. V nahrbtniku mora biti vedno čelna svetilka, ne glede na to, ali gremo v hribe za eno uro ali za cel dan, prav tako pa kapa in rokavice, četudi je zunaj 35 stopinj Celzija. Kaj hitro nas namreč lahko preseneti vremenski obrat, začne padati sodra ali snežiti. Med obvezno opremo sodita tudi malica in tekočina, a Šerkezi opozarja, da ni treba pretiravati, saj lahko zalogo obnovimo na planinski koči. "Železna rezerva je kakšna visokoenergijska hrana, ki jo uporabimo v zasilnih izhodih." V hribih pogosto rabimo čelado, samovarovalni komplet in plezalni pas.
Start ob štirih ali petih zjutraj, ne ob devetih
V teh dneh je v gorskem svetu še vedno sneg, ki je lahko za marsikoga usoden, četudi ga je le za meter ali dva veliko zaplato, če jo prečimo z neprimerno opremo, opozori Šerkezi. Ob zdrsu lahko po dveh ali treh metrih zadenemo v skalo ali pademo čez prepadno steno, snežne zaplate so pogosto ravno na nevarnejših področjih. "V hribe se moramo odpraviti tudi dovolj zgodaj. To ne pomeni ob devetih ali desetih, ampak ob štirih ali petih zjutraj, da se izognemo hujši vročini, prav tako so po 12. uri pogostejše nevihte s strelami in jih je najbolj varno spremljati iz planinske koče, avta ali od doma. Bivaki in zavetišča so namenjeni skrajnim izhodom, ne zabavam in visokogorskemu turizmu," razlaga gorski reševalec. Tisti, ki hodijo v hribe z otroki, naj ne zdravijo svojih zapoznelih otroških sanj in naj turo prilagodijo otroku, poudari Šerkezi. "Prav tako jim ne kupujte prevelikih čevljev za pet let vnaprej, saj jim boste s tem hribe samo priskutili."
Hoja v gore prinaša pozitiven aspekt za zdravje, a osebe s kroničnimi boleznimi naj se o primernosti pohodništva vendarle pozanimajo pri osebnem zdravniku. Višina, sonce in druge razmere lahko potek bolezni precej zapletejo ali so celo usodni. V zadnjem času je vse več klicev planincev, ki so imeli nesrečo v hribih v tujini, a so brez primernega zavarovanja. Med štiri in sedem tisoč evrov so znašali stroški reševanja, ki jih je treba običajno poravnati v treh tednih po nesreči. "Vsem, ki se odpravljajo v tujino, svetujemo, da se ustrezno zavarujejo, to je mogoče tudi v sklopu plačila članarine pri PZS." Poučen in uporaben je tudi novoizdani strip Gorska medicina za vsakogar, poudari generali sekretar PZS Matej Planko. V njem se je mogoče pozanimati o vseh boleznih in možnih nesrečah v gorah. Brezplačni izvod je mogoče dobiti na sedežu Planinske zveze ali v spletni različici na njeni spletni strani.
Ne mahajte helikopterju v pozdrav
Junija in septembra so reševalne ekipe v pripravljenosti od petka do nedelje, julija in avgusta pa vse dni v tednu. "Vsako leto se med tistimi, ki jih rešujemo, povečuje število obolelih in tistih, ki gredo malo po svoje, po brezpotjih in zunaj planinskih poti. Ko rešujemo take, ne moremo biti na voljo tistim, ki so življenjsko ogroženi. A jih vendarle rešujemo, saj se to ne bi, če bi izhod iskali sami, vedno srečno izteklo," razlaga Robert Kralj, pomočnik poveljnika posebne policijske enote za gorsko enoto policije in pomočnik vodje letalske policijske enote. Napoveduje, da bodo tudi letos izvedli kar nekaj preventivnih aktivnosti, ko bodo policisti v gorah opozarjali na malomarno vedenje in podcenjevanje gora, ki napak ne odpuščajo. Ko se zgodi nesreča, je treba poklicati na številko 112, ostati miren in priseben, poškodovanega pa nikakor ne zapustiti. Vse predmete, ki bi jih lahko premaknil veter pristajajočega helikopterja, je treba pospraviti v nahrbtnik ali privezati. "Ko helikopter leti nad planinskimi potmi, pa, prosimo, naj mu planinci ne mahajo v pozdrav, ker s tem zavajajo reševalno ekipo," je poudaril Kralj. Slovenskim reševalcem bo v prihodnje na voljo inovativni projekt Saros, aplikacija, s katero bo reševanje veliko bolj učinkovito, je poudaril Šerkezi.
Jadralni padalci, kolesarji, motorji in štirikolesniki
Med vršace pa zadnja leta zavije vse več drugih rekreativcev. Jadralnim padalcem, ki se še posebno radi zadržujejo na tolminskem koncu, svetujejo, naj pridobijo čim več informacij o vremenu in vetru v lokalnem okolju, pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRZS. V Planinski zvezi pa si prizadevajo, da bi uredili tudi gibanje kolesarjev in motornih vozil po naravi, da bi ti dve kategoriji razločili. "Kazni za kolesarje so višje kot za voznike motornih vozil," pojasnjuje Planko. Za bolj dosledno izvajanje zakonodaje in omejevanje vožnje z motornimi vozili po naravi bodo morali povečati število inšpektorjev, pri nadzoru pa bo morala sodelovati še policija, nadaljuje. Pri PZS si prizadevajo, da bi tem, kjer je to mogoče, dosegli dvonamenskost planinskih poti, da bi bile namenjene tudi kolesarjem.
Franja Žišt
- 154 intervencij so do 10. junija letos zabeležili gorski reševalci, kar je 54 več kot v istem obdobju lani. Med njimi je bilo sedem mrtvih oseb, lani tak čas jih je bilo dvanajst. Na prvem mestu med vzroki nesreč je še vedno zdrs, v kar 42 primerih, za 22 nesreč je bilo krivo nepoznavanje terena, za 25 telesna in duševna nepripravljenost, dve nesreči sta se zgodili zaradi uživanja alkohola.
- 136-krat so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske letos posredovale v reševalnih akcijah, od tega 36-krat v gorah. Helikopter je v istem obdobju lani v reševalnih akcijah posredoval 138-krat, od tega 19-krat v gorah, navaja stotnik Aljoša Kirbiš, pilot helikopterja Bell 412.
- 112 je številka centra za obveščanje, ki ga moramo poklicati ob nesreči, operaterju moramo povedati, kdo kliče, kaj se je zgodilo in kje, kdaj se je nesreča zgodila, koliko je ponesrečencev in kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine (denimo vreme) in kakšno pomoč potrebujemo.
Večina koč je že odprta
Izmed 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov jih je bilo včeraj odprtih 161, od prihodnjega tedna pa bodo odprte prav vse, z izjemo Doma Petra Slakarja na Kaninu, ki bo zaradi obnove vrata odprl šele prihodnjo sezono. Bo pa to soboto v Domu pod Storžičem potekal Dan slovenskih planinskih doživetij. Ob pol osmih bodo začeli brezplačne vodene izlete, ki bodo različnih zahtevnosti in dolžin, ob osmih pa turnokolesarske izlete. Istočasno bodo v okolici planinskega doma potekale ustvarjalne delavnice za mlade planince in družine. Naučili se bodo uporabljati odpadni material, iskali bodo planinski zaklad, spoznavali gorske rastline, plezali na plezalni steni, predstavili se bodo gorski reševalci ...
Oskrbnike planinskih domov so usposobili, da bodo izboljšali ponudbo in kakovost jedi