Večer v nedeljo, Sašo Čosić: … skoraj v nebesih. Slovenci imamo gore v krvi in nešteti so pohodniki, planinci, alpinisti, ki obiščejo …
… tiste Zemljine razsežnosti, ki so bližje oblakom, v višavjih sedmih dežel.
Verjetno je tudi vas že kdaj prešinilo, da bi morda svoj sicer tradicionalno obmorsko obarvan oddih nekoč zamenjali za poletna doživetja na svežem gorskem zraku. Pohajkovanje po starih mestnih središčih, doživetja neokrnjene narave, predvsem pa mir in tišina, ki ju zmoti le oddaljen šum slapov ali glasno oglašanje gorskih ptic ujed, ki nad zeleno pokrajino preletavajo modro nebo.
Evropske Alpe se raztezajo v velikem, 1200 kilometrov dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju. Pokrivajo ozemlja Francije, Italije, Avstrije, Švice, Nemčije, Liechtensteina in Slovenije. Alpski prostor je tudi kraj, kjer boste našli tisočere možnosti za preživljanje kvalitetnega in osvežujočega oddiha.
Če boste imeli na voljo teden dni, boste lahko obiskali le skromen del alpskega vesolja, in vendar je v gorah zanimiva vsaka prebita ura. Že nedaleč od naše Slovenije so nekateri naravni spomeniki in kulturni zakladi, ki jih pozna skoraj vsak Evropejec. Poglejmo torej malce čez meje in se sprehodimo skozi del tega izjemnega naravnega in kulturnega področja Evrope.
Dolomiti in mondena Cortina D‘Ampezzo
Nedaleč od naše zahodne meje se razprostirajo italijanski Dolomiti, morda najbolj fotogeničen gorski sistem. Tako značilno v nebo štrleče divji gorski vrhovi, ki jih zaznamuje rdečkasta barva, so paradiž za pohodnike in kolesarje. Cortina D‘Ampezz je gotovo ena najbolj znanih postojank, je tudi mesto, ki je gostilo olimpijske igre. Nad njo slovite Tre Cime di Lavaredo in prekrasno jezero Misurina. In ne pozabimo na razvpite prelaze v okolici Sass Pordoi. Poleti jih oblegajo motoristi in kolesarji, pozimi smučarji. Regija vsako leto organizira dan, namenjen ljubiteljem kolesarjenja. Tako bodo tudi letos 25. junija zaprli ceste za ves promet, na njih bo kraljevalo več kot 20.000 kolesarjev z vsega sveta. Dolomiti so tudi poslastica za ljubitelje zavarovanih plezalnih poti, imenovanih Vie Ferrate - železne poti, ki vodijo preko vrtoglavih strmin. Pokrajina se ponaša tudi z odlično kulinariko.
Pralovec Ötzi in vinske ceste Merana
Nekoliko bolj na zahodu leži v okolici Bolzana in Merana vinorodna pokrajina. Bolzano nas pritegne s svojo arhitekturo in tudi z najstarejšim prebivalcem - ledeno mumijo Otzi, ki počiva v tamkajšnjem arheološkem muzeju. Ledeni mož leži v posebni ohlajeni komori in je globalna atrakcija. V gorah skupine Texel, natančneje na ledeniku Similaun, so ga, zamrznjenega v tisočletnem ledu, našli planinci. To je območje, kjer so že v pradavnini potekale pastirske poti med Ventom v Avstriji in dolino Venosta, ki vas bo poleti očarala z nasadi jablan. Ljubitelji rastlin in cvetja ne smejo izpustiti obiska Botaničnega vrta v Meranu. No, pokrajina ima še enega slovitega prebivalca. Najboljšega alpinista vseh časov - Reinholda Messenrja, ki si je nad dolino Venosta uredil srednjeveški grad Juval, pod sloviti prelazom Stelvio pa v vasici Sulda goji tibetansko govedo - jake. Dežela je poseljena s posebno narodnostno skupino, imenovano Ladinci. Ti govorijo za naša ušesa nenavaden jezik, pradavno ladinščino.
Zahodna Tirolska in motoristična Silvretta
Če boste iz Venoste nadaljevali potovanje na sever, prispete na zahod Tirolske v Avstriji. Tu se cepijo številne poti, tako tista proti deželi Vorarlberg kot ona v zgornji del doline reke Inn, ki priteka iz Švice po dolini Engadin. Tretja pot nas iz Italije pripelje preko prelaza Reschenpass. Med dolinami je smučarjem najbolj znana Paznauntal. Tod najdemo še eno narodno skupino, Retoromane, ki sicer žive v Švici, na meji s sosednjo Avstrijo. Retoromanski jezik je nekakšna prastara izpeljava iz latinščine in zgodnje italijanščine, pred tisočletjem in več naj bi jo govorili vojaki. Danes zlahka ugotovimo, kod žive Retoromani, po imenih krajev in gora. Tako recimo dolino Paznauntal imenujejo Pozignun, kraji pa imajo imena, kot so Schruns, Tschaguns, San Murezzan in podobna. Razumeti jih je skoraj nemogoče. Paznaun se ponaša s slovitimi zimskošportnimi središči, kot sta Kappl Ischgl in Galtur.
A tudi poleti je tu prava Meka za pohodnike in ljubitelje mirnega oddiha. Vrhunska ponudba. V kraju Galtur, ki ga je pred leti popolnoma razdejal plaz, najdete veliki plazovni nasip, tam je nenavaden muzej Alpinaurium Galtur. Notranja postavitev in prezentacije prostorov sodijo med najsodobnejše arhitekturne stvaritve. Nato pa skok na slovito cesto Silvretta. Smaragdne vode akumulacijskih jezer, v katerih se zrcali svet gorskih tritisočakov. Cesta je avstrijski turistični ponos. Silvretta je poleti gotovo najbolj zaželen cilj motoristov, a tudi pohodnikov, saj je izhodišče za odlične planinske ture.
Zibelka alpskega smučanja
Če bi potepanje nadaljevali naprej v pokrajino Vorarlberg, boste prispeli skoraj do švicarske meje in kneževine Liechtenstein. Iz vzhodne smeri se nedaleč stran od glavne prometne povezave lahko podamo na gotovo najbolj slaven košček "smučarske Avstrije". To sta prelaz Arlberg in skupina najbolj mondenih smučarskih središč, nekakšna evropska zibka alpskega smučanja in gorskega turizma. Imenitni kraji, kot so Lech, Zürs, St. Cristoph in St. Anton, živijo od turizma vse leto. Poleti je tod obilica obiskovalcev z vsega sveta, ponudba je na najvišjem nivoju, temu primerne so seveda cene. V legendarnem mestu St. Anton am Arlbeg najdemo muzej smučanja. Kakopak, saj je tod že v dvajsetih prejšnjega stoletja gospod Hannes Schneider pričel pouk sodobnega alpskega smučanja. Zibka alpskega smučanja Arlberg se ponaša tudi z izjemnimi hotelirji. Tradicionalisti, a tudi ozaveščeni lastniki, ki so znali najti pravo mešanico tradicije in sodobnega. Tod je iz Tirolske proti Švici že pred stoletji vodila trgovska pot in, verjeli ali ne, najstarejša stavba - nekdanje zavetišče za popotnike - je danes kar del elitnega hotela Hospiz v St. Cristophu. Tradicija v pravem pomenu besede. Kraji gostijo poleg kronanih glav in svetovne elite tudi številne zanimive prireditve in dogodke.
Krave na neznanskih strminah
Če se boste iz Innsbrucka, prelepe prestolnice Tirolske, podali nekoliko na jugovzhod, vas čaka imenitna dolina reke Ziller. Že ob vstopu boste uživali ob pogledu na prelepe pašnike in krave, ki se pasejo v nenavadnih strminah. Tod sta še zmerom doma pridelava mleka in izdelava slastnih sirov. Zillertal še danes povezuje starinska železniška proga, seveda je tudi velika turistična atrakcija. Konec doline zaznamuje venec visokih gora, ki mejijo na sosednjo Italijo. Na ledeniku Hintertux lahko smučate tudi sredi poletja. Iz doline Ziller vodi v smeri vzhoda pot preko prelaza Gerlos. Pod slovitim prelazom so čudoviti Krimmeljski slapovi. Njihove divje vodne mase padajo v skupni višini 450 metrov. Dolina je odličen prostor za preživljanje poletnih počitnic. Hotelirji in gostinci sijajno skrbijo za počutje gostov.
Kraljica avstrijskih gorskih cest
Tostran prelaza Gerlos prispemo v deželo Salzburg, ki ima v Avstriji največje število tujih obiskovalcev. Mogočna dolina nas pripelje do kraja Zell am See, jezero je seveda zelo slovito. Mesto je živahno turistično središče, navduši izjemna arhitekturna podoba. Po jezeru plujejo številne električne ladje, na obalah so urejena kopališča. Tudi regija Zell am See ponuja možnost številnih aktivnosti na prostem, od smučanja na ledeniku pod 3200 metrov visokim Kitzsteinhornom do potapljanja v globine jezera. V dolini nad Kaprunom, znanim smučarskim središčem, najdemo izjemen tehniškokulturni spomenik, to so hidrocentrale Kaprun Tauernkraftwerk. Nedaleč stran je tudi priključek na slovito gorsko cesto, Grossglokner Hochalpenstrasse, ki je seveda ponos avstrijske cestogradnje. Ta mojstrovina povezuje deželo Salzburg in Vzhodno Tirolsko na najbolj atraktivnem delu Visokih Tur, nad katerimi kraljuje Veliki Klek - najvišja gora Avstrije.
Sašo Čosić