Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na vrh sveta

Delo - Grega Kališnik: ... skupaj ali nobeden | Roman Benet in NIves Meroi

Na vrh sveta skupaj ali nobeden
Nives Meroi in Roman Benet, alpinista  -  Nerazdružjiva zveza, naveza, v dolini in v domovanju bogov

Italijanka Nives Meroi je bila leta 2009 v igri, da bi postala prva ženska z osvojenimi vsemi osemtisočaki. Na enajstih do tedaj je bila z možem, zamejskim Slovencem Romanom Benetom. Na Kangčendzengi se jima je ustavilo – v hipu se je odpovedala slavi, tekmi in z možem, ki je bil z eno nogo onstran, zdrvela nazaj v življenje. Popisano v njeni knjigi Ne pustim te čakati.

Nives Meroi in Roman Benet, oba se že nekaj let spominjata srečanja z Abrahamom, sta prišla skupaj v Vidmu, Udinah, v srednji šoli. Nista bila sošolca in njuno znanstvo se ni takoj trdneje zavozlalo. Ona je že obvladala plezalsko tehniko, vozle, on je vozlal le seno, ob delu na polju. Pa se nekoč namenita skupaj v hribe in njuna zveza se začne kot naveza. Roman ugotovi, kako bi bilo idealno imeti dekle, s katerim bi lahko vsak vikend šel plezat, ne pa prosjačil naokoli za soplezalca.

In medtem ko je Nives sprva mislila le na skupno plezanje, je imel Roman »pred očmi tudi drugačne namene«. Ki so sčasoma očitno začeli rojevati sadove, ko je prišla možnost za odpravo v Južno Ameriko, sta se vzela. In dobila vsak dva tedna poročnega dopusta. Ne vemo, kaj sta si ob uzakonjenju ljubezni obljubila, kakšna poglavja načrtovala. Njuna zgodba traja več kot tri desetletja. Eno najosupljivejših poglavij spoznamo v knjigi spod tipkovnice Meroijeve, v njenem jeziku je izšla 2015., lani v slovenskem prevodu pri Celjski Mohorjevi družbi. Seveda bi se najbolj spodobilo, da bi dogodja z najvišjih vrhov predstavili denimo na Triglavu, morda Mangrtu, pod katerim zakonca živita, v Fužinah pri Trbižu, no, tudi v Babnem Polju, najhladnejšem kraju na zemlji slovenski, ne bi bilo napak.

Benet, Meroijeva, prevajalka Mateja Gomboc in urednica Alenka Veber iz Celjske Mohorjeve, domačinka iz Babnega Polja, so nas konec tedna pozdravili v prostorih nekdanje vaške šole. Malo smo še počakali morebitne zamudnike, potem pa se odpravili v knjigo z naslovom Ne pustim te čakati.

Visoko, više

Dočakali so ju, mlada in zagnana, Zahodni Julijci, pa Zahodne Alpe in od leta 1994 neustavljivost osemtisočakov, korak za korakom, dva posameznika, samostojni osebnosti, ki stopata skupaj, skozi življenje, tudi na njegovem robu. Ona natančna, včasih obsedeno, on kaotičen, ustvarjalen. In šparoven z besedami.

Spomladi leta 2009, Španka Edurne Pasaban in Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner imata osvojenih po enajst osemtisočakov. Z izredno sponzorsko, medijsko podporo. Enajst jih je imela tudi Nives. In z njo Roman. Tekma za svetovni ženski primat, katera bo prva na vseh štirinajstih najvrhovih. Meroijeva in Benet zaman poskušata na Anapurni, presedlata na tretjo najvišjo Kangčendzengo. Na 6500 metrih se zaplete. Roman, skoraj vedno spredaj v njunih samotnih poskusih, utirajoč pot, je utrujen, zaostaja, trpi. Ženi predlaga, naj sama osvoji dvanajsto zvezdico, on pa jo bo počakal v šotoru. Njen odgovor je postal naslov knjige. Iz območja smrti sledi kalvarična vrnitev v dolino, v domovino.

Diagnoza, kostna aplazija, redka krvna bolezen. Z edino pozitivno lastnostjo, pravi Roman, »da ni bila levkemija«. Potrebna je presaditev kostnega mozga, Roman je več mesecev v bolnišnici, v izolaciji. Najdejo darovalca, mladeniča iz Nemčije.

Zakonca padeta z vrha sveta na tla. A ostaneta naveza. Po presaditvi težave ne izginejo, prvič se zgodi, da isti človek nekomu dvakrat daruje kostni mozeg. Po drugi presaditvi Benet okreva, leta 2011 sta že na štiritisočaku Gran Paradisu in še dva tisoč metrov više na Mera Peaku.

Spomladi 2012 sta drugič pod Kančem, s še petimi kolegi. Dva se ponesrečita, nobeden usodno, še en obrne v dolino. Četverica naskoči vrh, enemu uspe, trojica v trdi temi zgreši smer, pridejo, kajpak tudi Nives in Roman, pod srednji vrh, ki pa je nekaj metrov nižji od glavnega. Absurd, razočaranje. Ki pa ne traja dolgo. Roman ve, da je lahko vesel vsakega koraka, vsakega vdiha po vsem, kar je prestal, Nives, vedno naphana z dvomi, ponavlja mantro, kako je treba vsak dan živeti, kot bi bil zadnji.

Dočakala maj

Leta 2014, pomlad, tretjič pod Kančem. Nives in Roman tako rekoč skrivaj, v družbi Špancev, ki sta se ob prejšnjem poskusu ponesrečila. Zakoncema uspe, na vrhu Kangčendzenge sta čisto sama. Ni pretiranega veselja, prej spokoj. In zahvala mlademu Nemcu: »Podariti nekaj nekomu, ki ga sploh ne poznaš, to je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi v tem pokvarjenem svetu,« pove Roman v Babnem Polju. In če je dar zdravje, življenje.

Nives vskoči, »v Italiji alpinizem ni cenjen, sploh ne ženski«, že dolgo pa je povsod okužen z medijsko razvpitostjo in sponzorskimi labirinti. Ko jima prvič spodleti na Kanču, jima javnost ne prizanaša, saj Meroijeva izpade iz dirke za osvojene vse osemtisočake. Niti trenutek ni pomišljala, tam, ko je Roman pred njenimi očmi odhajal onkraj, da bi ga zapustila. Razumljivo, oba ali nobeden.

Vse osemtisočake prva osvoji Pasabanova leta 2010, leto pozneje Avstrijka, slednja vse brez dodatnega kisika. Izbruhne afera, prva na vseh osemtisočakih naj bi bila Korejka Oh Eun Sun, ki so jo vozili iz baze v bazo, v dveh sezonah je osvojila toliko vrhov, da je bilo komaj verjetno: »Kot formula ena!« A s Kangčendzenge ni imela dokaza, posnetka. Prvenstva ji ne priznajo. No pasaran, zmagovalka ostane Pasaban.

Meroijeva in Benet nista bila obremenjena z ženskim prvenstvom. Vrhove sta izbirala po občutku, navdihu, včasih zaradi fotografije stene, ki ju je prevzela: »Če bi bila bolj preračunljiva, bi bilo verjetno drugače. Žal mi je, da smo ženske podlegle moškemu principu.« Ki je? »Tekmovati, zmagati, ne pa sprejeti, kar ti življenje daje. Ženski princip pomeni, da se je treba znati poslušati,« sprejeti meje, do katerih zmoremo, »razumeti svet, ki nas obdaja.« Že tako in tako himalajizem pomeni primarno moško početje.

Bi Roman sprejel, da bi mu življenje dajalo, kar mu je med letoma 2009 in 2011? »Takšnega življenja si nisem mogel predstavljati«, ves čas med domom in bolnišnico. Preprosto je imel pred očmi le ali-ali. Ozdravitev ali ... No, pravega odgovora, kaj bi bilo, če se ne bi v popolnosti vrnil v svoj raj, ne more dati. Še to, v zadnjih letih so mu zamenjali oba kolka: »Še dobro, da imajo rezervne dele,« se posmeje.

Lahkotni alpinizem gojita Fužinarja, vedno brez dodatnega kisika, brez višinskih nosačev, brez fiksnih taborov, pač ob uporabi fiksnih vrvi, ako so že tam. Na pogled drobižasta, krhka, ne pomnim, kdaj sem stisnil drobnejšo dlan od Nivesine ob slovesu.

Prehitro za Makalu

Knjiga ima napako. V njej ni osvojenega Makaluja, na Slovencem tako ljubi, naši prvi osvojeni prestižni gori, sta bila lani. Aprila gresta na zadnjo, najmanjkrat premagano, pravijo, da najnevarnejšo Anapurno. Ju je že zavrnila. Imata že letalski karti, denarja zdaleč ne dovolj, ga praskata, zbirata prispevke, tudi v Babnem Polju.

Mož in žena, ki svojo zvezo izpred domačega ognjišča nosita tisoče metrov više. Prepirata se le do 7000 metrov, nato je zaradi pomanjkanja kisika prenaporno. Jima je bilo zastavljeno vprašanje, kako pa je tam zgoraj z onim, saj veste no ... Tako kot s kisikom, sila redko.

Kaj bo po Anapurni, naj ohranita zase, pa vseeno, bi kateri odšel na osemtisočak brez drugega? Ne, kar je škoda, saj bi vsaj Roman lahko napisal knjigo z izvirnim naslovom Pustil sem te čakati. A mož ima »načrti za dva življenja«, kot je povedal v tamkajšnji slovenščini, recimo osemtisočak po kaki novi smeri, pozimi ... Veliko so plezali z Luco Vuerichem, ki se je pred leti smrtno ponesrečil, »razen njega ne poznam soplezalca, s katerim bi se tako ujel kot z Nives«. Ki je napisala tudi knjigo o gori Sinaj, letos bo tudi v slovenščini. Pri Celjski Mohorjevi.

Še preden bosta poskusila priti na vrh zadnjega, štirinajstega, sta vzela mero svojemu petnajstemu osemtisočaku. Onemu, ki sta ga zmogla skupaj, s pomočjo neznanega darovalca, genetskega dvojčka. Kjer nista tekmovala, a zagotovo zmagala.

Njuna ljubezen je večna, tudi do gora, »le vse več bolečin se,« ob njenem uživanju, »pojavlja.« Tako zaključi Roman malo za šalo in verjetno zelo malo tudi zares.

Grega Kališnik
Fotografije arhiv Nives Meroi

  14.02.2017


G-L: "Roman Benet" | "Nives Meroi"


Njuni osemtisočaki
2016 Makalu
2014 Kangčendzenga
2008 Manaslu
2007 Mount Everest
2006 K2
2006 Daulagiri
2004 Lotse
2003 Gašerbrum I,
        Gašerbrum II
        in Broad Peak
1999 Čo Oju
1999 Šiša Pangma
1998 Nanga Parbat
Našteti so le uspeli pristopi.

1 komentarjev na članku "Na vrh sveta"

Franci Savenc,

Obvestil sem Romana in nj. odgovor: Ciao Franci / Hvala za clanek, zelo sem ponosen da na malem tudi jes spadam med slovenskim alpinistom / LP / Roman

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije