Večer v nedeljo, Potepanja: … umrl nesrečne smrti. Vogar sodi med najbolj priljubljene izletniške točke na bohinjskem koncu, pravijo mu tudi preddverje Fužinskih planin
Slikovita planina Vogar se bohoti sredi gozdov. Kljub strmemu dostopu je privlačna kot samostojni cilj in tudi kot odlično izhodišče za številne ture v gore, zato jo mnogi imenujejo kar preddverje Fužinskih planin. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Bohinjsko jezero in cerkev sv. Janeza, za katerega morda mislimo, da ju dodobra poznamo, pa se nam razkrijeta iz popolnoma drugačne perspektive.
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Ribičevem Lazu skupaj s kamnitim mostom predstavlja značilno objezersko kulturno krajino, brez katere si Bohinja sploh ne znamo predstavljati. Po ljudskem izročilu naj bi bila to prva cerkev, kjer so krščevali naše poganske prednike. In prednikov, vsakršnih, je bilo v Bohinju precej, saj je bilo območje poseljeno že v starejši železni dobi (7. do 3. stoletje pr. n. št.). Prve prišleke so s posoške strani privabila bogata nahajališča železove rude. Bohinj se je razvil v pomembno rudarsko in železarsko središče. Na koncu mlajše železne dobe (tretje do prvo stoletje pr. n. št) je bila današnja Gorenjska del Noriškega kraljestva, ki je slovelo po izdelavi jekla, ki so ga imenovali noriško jeklo. Fužinarstvo je v Bohinju zamrlo šele v 19. stoletju, ko so se v Evropi začele razvijati sodobnejše železarne.
Dvatisočletna cerkev
Spomin na rudarske čase je hranila tudi cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je imela na pročelju znamenito fresko rudarja (ali rudarskega škrata berkmandeljca) iz časa okoli 1300. Žal je slika popolnoma obledela. Cerkev je zelo stara, sezidali so jo verjetno v drugem stoletju. Je bogato poslikana s freskami iz začetka 14. stoletja do srede 16. Znamenite so zlasti freske na južni steni ladje, kjer so druga na drugi tri slike sv. Krištofa iz treh različnih obdobij. Po tedanjem verovanju naj bi pogled na fresko zagotavljal, da tistega dne ne boš umrl nesrečne smrti. V notranjosti cerkve so upodobljeni svetniki, ki so jih častili rudarji, živinorejci in splavarji; med njimi se suče nenavadna figura belega hudiča. Ohranjena je tudi glava kipa svetega Janeza Krstnika, ki jo omenja naša zgodba, in del nekdanjega gotskega oltarja iz 15. stoletja, ki ga sicer hrani Narodna galerija v Ljubljani.
Da je cerkvica zgrajena na posebnem prostoru, pričajo tudi zadnja arheološka odkritja. V njeni neposredni okolici so odkrili ostanke antične vasi in bogate najdbe (preko 100 romskih novcev, sponke za oblačila, keramiko) iz prvega tisočletja. Na podlagi bogatih novčnih najdb arheologi sklepajo, da je bila že rimska stavba ob današnji cerkvici svetišče.
Čez hudičev most
Izhodišče izleta je Stara Fužina. V naselju tik pred mostom sledimo levo oznakam za Voje, Vogar in planino Blato. Parkiramo na urejenem parkirišču. Odpravimo se po skrajno desni poti mimo pašnika, ki nad slikovito sotesko Mostnice hitro pripelje do hudičevega mosta, katerega se drži zanimiva ljudska pripoved. Ko so ga delavci gradili, se jim je sproti podiral. V jezi je nekdo vzkliknil, da naj kar sam hudič dela most. In ga je začel delati, v zameno pa je zahteval prvo dušo, ki ga bo prečkala. Ko je bilo delo končano, so prebrisani Bohinjci čez most poslali psa. Ker je hudič namesto človeške duše dobil pasjo, je od jeze zamahnil z repom in podrl ograjo, most pa stoji še danes. Nadaljujemo po kolovozu levo od mostu mimo oznake za korita Mostnice. Ko pridemo na travnike pod Vogarjem, nadaljujemo do asfaltne ceste, zavijemo desno, nato pa sledimo oznakam, ki nas usmerijo levo proti gozdu (do sem se lahko tudi pripeljemo, vendar pa moramo plačati uporabo ceste). Kmalu se začnemo vzpenjati po kamnitem in precej strmem kolovozu, ki se v serpentinah vije skozi bukov gozd. Če bomo pozorni, bomo v skalnati podlagi opazili izdolbene kolesnice. Po tem kolovozu so kmetje pozimi s samotežnimi sanmi obrabili skale in ostale so sledi. Strmina nekoliko popusti šele na robu planote, kjer se prvič odpre čudovit razgled na dolino.
Za padalce in zmajarje
Malo naprej se levo odcepi stezica k spomeniku padlim železničarjem, ki stoji na imenitnem razgledišču, od koder vidimo ves greben Spodnjih Bohinjskih gora, Rudnico, Staro Fužino, Ribčev Laz s cerkvijo sv. Janeza in vzhodni del Bohinjskega jezera. Tu je tudi odskočišče za padalce in zmajarje. Od razglednika nas položna pot med pastirskimi stanovi, preurejenimi vikendi in grbinastimi travniki pripelje do Kosijevega doma na Vogarju. Preden se vrnemo, se velja sprehoditi še do bližnjega razglednika, od koder se vidi zahodni del Bohinjskega jezera. Vrnemo se lahko po isti poti ali po neoznačeni stezi čez greben Planice. Poiščemo jo sto metrov za drugo, levo serpentino, kjer se desno odcepi neoznačena stezica. Po končanem spustu pridemo na asfaltno cesto, zavijemo desno in nato po dobro vidni bližnjici do parkirišča. (Sidarta)
Fotografija: Čudovita razgledna točka v bližini
Kosijevega doma na Vogarju. (Darja Kurnik)
ZANIMIVOSTI V BLIŽINI
• Korita Mostnice
• Dolina Voje
• Zoisov grad
• Planšarski muzej v Stari Fužini
• Studorski stogi - skupina kozolcev toplarjev
• Oplenova hiša v Studorju (etnološki muzej)
• Spomenik štirim srčnim možem v Ribičevem Lazu
• Cerkev Sv. Duha
• Slap Savica
• Grbinasti travniki v Ukancu