Večer v nedeljo, Miti - Gregor Grosman: … je rojen Božiček. Srečanje z Božičkom na robu arktičnega kroga
V Rovaniemiju je predvsem ogromno trgovin s spominki in restavracij, a tudi poštni urad.
Čeprav temperature v zimskih dneh in nočeh redno dosegajo tudi minus dvajset stopinj Celzija (rekordno nizka izmerjena temperatura v decembru je bila minus 32,9, 28. januarja 1999 pa se je živo srebro spustilo rekordno nizko, na minus 38,1 °C), to ne ohromi prometa v mestu Rovaniemi, ki je dobrih osemsto kilometrov severno od finske prestolnice Helsinki, na robu polarnega kroga. Mesto z okoli 40 tisoč prebivalci velja za uradno prebivališče Božička, enega in edinega, prvi stik z njim pa je že na letališču, kjer ga ni potnika, ki ne bi naredil sebka pred napisom "Dobrodošli v Rovaniemi. Tukaj domuje Božiček". Je pa letališče precej majhno, približno tako veliko kot mariborsko, dnevno na njem pristane peščica letal.
Tudi mi smo v Rovaniemi prileteli iz Helsinkov, kjer snega (še) ni bilo, med letom na sever pa je pokrajina pod nami postajala vse bolj bela. Kar 175 dni na leto so v povprečju tla prekrita s snegom, letos pa je zima prišla s približno dvotedenskim zamikom, izvemo od domačinov. Voznika taksija, ki nas je po pristanku po zasneženih cestah peljal do nastanitve, nam je povedal, da mu avtomobil vsako jutro brez težav vžge, da pa ima doma vedno rezervni akumulator. Imajo pa vsa vozila praviloma posebne zimske pnevmatike s kovinskimi špicami oziroma čepi. Tako smo dirkali po cestišču, ki bi ga pri nas zimske službe splužile, tam pa se sploh ne trudijo. Tako ali tako bi kmalu zapadel novi sneg. Poleg tega debela snežna odeja olajša premikanje z drugimi prevoznimi sredstvi severa: jeleni, haskiji in motornimi sanmi.
Kamor avto ne more
Kamorkoli vas v vsakem primeru pripeljejo motorne sani. Kot pri marsikateri avanturi so pri tem še posebej pomembne temeljite priprave, v okviru katerih te zapakirajo kot darilo za pod smrečico. Pozabite na pohodniške zimske čevlje in debele jakne. To nikakor ni dovolj, da bi vas obvarovalo pred polarnim mrazom, še posebej pa ne, če s 100 km/h dirkate po snegu. Na obstoječe nogavice pridejo dodatne volnene, nepremočljivi čevlji pa imajo v notranjosti debelo kosmato oblogo. Tudi rokavice niso dovolj samo ene, saj smo preko njih nataknili še druge, pa čeprav imajo motorne sani ogrevane ročice. Prav tako vam toplota motorja greje noge, ki jih voznik postavi v posebej zaščiten prostor. Kot so pojasnili prebivalci, skrivnost nezmrzovanja ni v debelih oblačilih, ampak v nizanju plasti. Tako smo morali imeti na sebi vsaj štiri plasti oblačil, še bolje pet. Ob dveh spodnjih majicah, puloverju in jakni torej še smučarski kombinezon. Verjetno ni treba posebej omenjati, da se v ogrevani notranjosti garderobe hitro pričneš potiti, kakor hitro pa tako opremljen stopiš na prosto, si hvaležen za vsako plast tkanine.
Po dveh urah vožnje in vrnitvi na toplo se prileže vroči čaj in težko si je predstavljati, kako na arktičnem mrazu vzdržijo skupine, ki se s sanmi odpravijo na ekspedicije na sever, trajajoče do štirinajst dni. V mrazu nas je nenehno skelelo v nosu, že kmalu pa smo ugotovili, da so nam zmrznile dlačice oziroma vlaga na njih. Preizkusili smo tudi, kako se na mrazu suši perilo. Mokre spodnjice so v petih minutah zamrznile, da smo lahko led enostavno zlomili z njih in so bile v hipu posušene.
Prtljago na sanke
Mesto Rovaniemi se nahaja na robu polarnega kroga, osem kilometrov stran pa je Božičkova vas, neke vrste zabaviščni park, ki je bil odprt leta 1985. Če so za manekenke čudežne številke 90, 60, 90, opisujejo arktični krog številke 66, 32, 35 - torej 66 stopinj, 32 minut in 35 sekund zemljepisne širine. In prav na tem mestu stoji Božičkovo prebivališče, okrog njega pa ogromno trgovin s spominki, restavracij in seveda Božičkov poštni urad, od koder mu lahko naročite, da vam (ali komu od vaših najdražjih) za božič pošlje voščilnico. Tu so še hotel in luksuzne brunarice, v katerih lahko preživite noč, do njih pa vam prtljage ne bo treba vleči za seboj in se hudovati nad tem, kako se kolesa kovčkov pogrezajo v sneg. Enostavno kovček položite ali postavite na sani ter jih vlečete za seboj.
Božičkova vas je nastala na tem mestu prav zaradi simbolike ob robu polarnega kroga. Vendar pa se je ta v minulih treh desetletjih premaknil kakšna dva kilometra na sever. In kaj zdaj? Celotne vasi ni mogoče kar tako preseliti. Vseeno na tleh izrisana bela črta, ki označuje lokacijo polarnega kroga iz leta 1865, ostaja in je med turisti najbolj priljubljen motiv za fotografiranje. Žal pa le v sezoni, ko je snežna odeja dovolj tanka. Sami linije namreč nismo našli, saj je zapadlo preveč snega, četudi ga je manj kot leta prej. Običajno imajo na robu polarnega kroga med pol metra in meter in pol snega, smo izvedeli.
Nočitev v divjini
Del dogodivščine polarni krog je bivanje v odljudenih brunaricah, ki so lahko kar oddaljene od civilizacije. To ima svoje prednosti in slabosti. Zvečer in ponoči ni v bližini žive duše, nobene trgovine, bara, restavracije, diskoteke, zgolj neokrnjena narava, brez ali z minimalnim svetlobnim onesnaženjem, kar omogoča pogled na zvezdnato nebo. Zvečer pričnemo gledati na telefon. Spletne storitve napovedujejo pričetek aurore borealis čez osem minut. Nebo je jasno, temperatura to noč le minus 15 °C. Čakamo na severni sij in razglabljamo, kako ga najbolje posneti. Ima kdo stativ? Kako naj nastavim zaslonko? Medtem mine deset minut, oziramo se v nebo nad nami, kjer namesto pričakovanega zelenega sija vidimo zgolj kakšen utrinek, celo dva. Tisti najbolj zagreti so si gotovo ob tem zaželeli videti žareče nebo. Želja kakšnega idealista je bila morda mir na svetu ali zdravje za vse ljudi. Dekleta in ženske v skupini, ki so se tresle od mraza in tako sploh ne bi mogle s tresočo roko fotografirati, pa so si nedvomno želele samo čim prej vrniti nekam na toplo. Za svetlobno neonesnažen pogled na nebo smo namreč zašli globoko v gozd. V njem pa je bilo nenehno slišati pokanje. Spomnili smo se pripovedovanja taksista, da je v gozdovih veliko zajcev, lisic, losov in nekaj medvedov. Še posebej srečanja s slednjimi nas je bilo malce strah, čeprav nas je domačin pomiril, da jih ni veliko in da se vsako srečanje z nevarno živaljo zaradi redkosti znajde v lokalnih medijih.
Gregor Grosman
Fotografiji:
(1) Božiček iz Rovaniemija vas kmalu obišče. (EPA)
(2) Zelo blizu Božička (Gregor Grosman)
POLARNA NOČ
Zaradi nagnjenosti zemljine osi za 23,5 stopinje glede na ravnino krožnice se na njenih polih izmenjujeta stalni dan in noč. Pozimi, ko je Arktika obrnjena proč od Sonca, je znotraj arktičnega kroga nenehno noč ali mrak. Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide. Koliko časa je sonce pod horizontom, je odvisno od zemljepisne širine opazovalca, v zimskem času to pomeni, da bolj ko se bližamo severu, bolj temno postaja. Obdobje noči se začne 11. novembra in traja do 30. januarja. V tem času je tudi mogoče videti znameniti polarni sij, auroro borealis, vendar le, ko je jasno nebo. Bliže kot smo severnemu polu, bolj izrazit je svetlobni pojav.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
1. Oznaka arktični prihaja iz grščine, iz besede arktikos, ki pomeni medved. a severnem nebu se zelo lepo vidi ozvezdje "veliki medved".
2. Najnižja izmerjena temperatura na Arktiki minus 68 stopinj Celzija (v Sibiriji).
3. Arktični krog se prične 2655 kilometrov južno od severnega pola.
4. Območje Arktike je razdeljeno med Grenlandijo, Islandijo, Norveško, Švedsko, Finsko, Rusijo, Kanado in Aljasko (ZDA).
5. Če bi se stopil ves arktični led, bi se gladina morja zvišala za sedem metrov