Večer, Šport - Zoran Mijatović: Naš šport ni več podcenjen. Vzela si je šest mesecev šolskih počitnic in spisala športno zgodovino: …
… pred finalom svetovnega pokala v Kranju smo se pogovarjali s koroškim 17-letnim plezalnim fenomenom Janjo Garnbret.
Pred njo bi moral biti eden od vrhuncev sezone, finale svetovnega pokala v Kranju, a kaj, ko je v tem tekmovanju že zdavnaj osvojila prvo mesto. Ne, še niti polnoletna ni, do mature še ni prilezla, niti do vozniškega izpita za avto, pa ima v žepu tako naslov svetovne prvakinje kot skupno zmago v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju. In to v svoji prvi popolni članski sezoni! Koroški plezalni fenomen Janja Garnbret , ki je kot otrok ves čas visela na omarah in drevesih, kot nekoliko večji otrok pa priplezala na športni prestol, bo ta konec tedna v Kranju (finale je v nedeljo ob 16.30) naskakovala še zadnjo veliko lovoriko, ki se ji je do zdaj (lani je bila tretja za zmagovalko Mino Markovič) izmikala. Ob tem bo pesti stiskala tudi za fanta Domna Škofica, ki bi lahko skupno zmago v svetovnem pokalu osvojil še v moški konkurenci.
Janja, kako bi opisali svojo letošnjo sezono?
"Sanjsko! Sploh se ne da opisati z besedami!"
Čemu pripisujete vse te uspehe?
"Saj tudi druge punce trdo trenirajo. A moja želja in motivacija sta glavni razlog, da sem tako hitro napredovala."
Kaj vam pomeni več: naslov svetovne prvakinja ali skupna zmaga v svetovnem pokalu?
"Naslov svetovne prvakinje. Na svetovnem prvenstvu se ti mora v tistem trenutku, v tistih osmih minutah, ko si na steni, vse sestaviti. Popravnega izpita ni."
Kaj bi vam ob vseh uspehih pomenila še zmaga pred domačim občinstvom v Kranju?
"To je vedno nekaj posebnega. Lani mi je za las ušla. A skušala bom predvsem uživati kot na vsaki tekmi."
Koliko energije vam lahko doda domače občinstvo?
"Njihovo navijanje odtehta pritisk, zato me bo dodatna sila držala na steni."
Roke se vam ne bodo kaj bolj tresle?
"Upam, da ne."
Koliko navijačev iz vaših koncev bo prišlo v Kranj?
"Mislim, da kar dva avtobusa (smeh)."
Kaj vas čaka po tekmah v Kranju?
"Posvetiti se moram šoli. Imela sem kar šest mesecev počitnic, tako da moram nekaj zadev nadoknaditi. Šele proti koncu decembra bom imela tritedensko pavzo, ko bova šla z Domnom na dopust na Sejšele. Sva ravno gledala, kje bova lahko tudi tam plezala (smeh)."
Pred dnevi ste osvojili še naslov mladinske svetovne prvakinje. Ali vam je kaj čudno, nenavadno, ko nastopate tudi v mladinski konkurenci, pa čeprav ste že med članicami najboljši na svetu?
"Odkar tekmujem med članicami, mi je na mladinskih tekmah res malce nelagodno, čudno. Ker me vsi poznajo, čutim več pritiska, da moram zmagati. Enostavno - spodobi se."
Od zadnje tekme svetovnega pokala je minilo kar nekaj časa. Vam je zato mladinsko SP vmes pomagalo ohraniti tekmovalni ritem?
"Sezona je že kar dolga, tako da sem kar malce utrujena. Ne toliko od tekem, ampak bolj od vseh potovanj. Pred kratkim sem bila v desetih dneh kar dvakrat na Kitajskem. Vmes imam zdaj še šolske obveznosti, tako da je naporno."
Kako doživljate ves ta pomp okrog vas, potem ko ste prevzeli vlogo prve dame slovenskega športnega plezanja?
"Moje življenje se ni drastično spremenilo. Imam pa po novem veliko obveznosti, snemanj in intervjujev. A to je cena, ki jo mora plačati svetovni prvak."
Vas pa nič ne skrivajo pred mediji kot nekatere druge športnike, ki še niso polnoletni …
"Športno plezanje se mora malo hitreje razvijati, mora postati bolj prepoznavno med ljudmi. Sama si želim pripomoči k temu, zato nikomur ne morem reči ne."
Menite, da je športno plezanje v poplavi drugih športov medijsko še vedno preveč zapostavljeno?
"Ne, povpraševanje po nas se je v zadnjih letih drastično povečalo, po Kranju se bo še bolj. Naš šport ni več podcenjen."
Ena od vaših predhodnic, Martina Čufar, je pred dnevi zapisala, da ste naslednja v vrsti vražjih Slovenk, ob katerih se tujci sprašujejo, kako to, da ima takšna mala država toliko dobrih plezalk, ki kar naprej posegajo v svetovni vrh. Kje vidite razloge?
"Kot mlajša tekmovalka sem se vedno zgledovala po predhodnicah iz Slovenije, verjetno je tudi zanje veljalo enako. Veliko sem trenirala z Mino (Markovič, op. p.), z Majo (Vidmar, op. p.) ne toliko. Vedno sem se zgledovala po Mini, si želela postati tako uspešna kot ona. To se je že prej prenašalo iz roda v rod, zato v vsakem obdobju ena od nas izstopa."
Zoran Mijatović
Fotografija:
Niti dopusta na Sejšelih Janja Garnbret ne bo preživela brez plezanja. (Petra Lesjak Tušek)