Večer, Reportaže, ljudje - Andreja Čibron Kodrin: Ne veste, kaj je 
masunjek? Tudi jaz nisem, dokler ga nisem spoznala ...
… in pokusila v hiški ob Planšarskem jezeru na Jezerskem.
"Masunjek je slovenska planšarska jed. Majerice so ga skuhale zjutraj na ognjišču za svoje delavce, ki so potem šli delat v hosto ali past krave. Ta jed ti da moč za ves dan," je množici radovednežev, ki smo se zbrali ob odprtem ognjišču, kjer se je iznad gorečih polen že dvigal bel dim, razložil Milan Milošič, lastnik bližnjega gostišča. Tako kot vsako letošnjo julijsko in avgustovsko soboto si je nadel predpasnik, ne belega, temveč elegantno sivega, in turistom ponazoril kuhanje masunjeka.
Prireditev poteka v sklopu poletnega dogajanja, poimenovanega Jezerska štorija, ko se pod okriljem domačega turističnega društva vsak teden zvrstijo še fotografska delavnica, voden ogled jezerskih naravnih in kulturnih zanimivosti, čebelarske ulice, pohod na Jenkovo planino, prikaz predelave volne, igra Jezerske štorije in zeliščarski pohod.
Kuhanje masunjeka bo na programu še ta konec tedna.
Smetana, ajda, sol in plamen
"Kaj ste dali noter?" je takoj zanimalo starejšo gospo, ki je z nekoliko večje razdalje pogledovala proti petlitrski posodi. "Samo vodo, da posoda ni prazna in da se ne zažge, ko sem zakuril," ji je pojasnil in preveril, ali ga vsi dobro slišijo, preden bo povedal ključne skrivnosti predstavljane jedi. "Masunjek lahko kuhamo s kislo, sladko ali mešano smetano. V planinah so imeli včasih močno kislo smetano, a ta ni primerna za tiste, ki imajo težave z želodčno kislino. Zato bom uporabil mlado kislo smetano, lahko pa dodate tudi malo sladke," je razložil med odlivanjem vode in dolivanjem bele tekočine. "Meša se s kuhalnico ali šibo," je hitel pojasnjevati, medtem ko je hitro sukal veliko metlico in preverjal, ali je ogenj dovolj močan. Smetana mora namreč zavreti, tako kot kuhamo mleko, kot da hoče uiti, smo se naučili.
"Poglejte, kako narašča," je bilo naslednje vabilo in vse glave so se obrnile (in prikimale) proti ognjišču, da ne bi zamudile naslednjega odločilnega koraka. "Zdaj bom dodal ajdovo moko in sol ter tako dolgo kuhal, da se bo iz smetane izločila vsa maščoba. Jed mora začeti plesati, kot ajdovi žganci," je dejal in že čez nekaj trenutkov se je zadovoljno nasmehnil. "To je vsa umetnost. Poglejte, koliko je dal maščobe. Zdaj pa lahko pokusite," se je obrnil proti gledalcem in jim na majhne papirnate krožnike polagal svetle sivo-rjave zalogajčke.
"Vzemite, lahko namažete na kruh ali pa jeste z žlico, poleg se prileže kislo mleko," je trosil nasvete vsem, ki smo to planinsko jed videli in jedli prvič. "Mmmm, dobro je," se je slišalo za ogrado hišice ob Planšarskem jezeru, ko so se med brezplačno degustacijo praznile skodelice, v ozadju pa je odmevala narodno-zabavna glasba.
"Žganci so brez okusa, prazni, masunjek pa ima dober okus zaradi smetane," je pripomnila ena od jedcev. "Ja, masunjek se lahko skuha tudi s koruzno moko, a ta grize," je na vprašanje zapoznele obiskovalke odgovoril kuharski šef, ki je bil med drugim učenec slavnega slaščičarskega mojstra Ištvana Lukačevića, izumitelja blejske kremne rezine. "Ker pa je na Jezerskem včasih rasla ajda, je izvirna jed iz nje. Žal ajde tukaj ne gojijo več," je ugotovil skupaj s poslušalci, ki so po narečjih sodeč prišli z vseh koncev Slovenije. On je prišel na Jezersko s Ptuja že leta 1979 in ob jezeru postavil gostilno. Na jedilnem listu je tudi masunjek kot jezerska tradicionalna jed in gostje menda vedno bolj segajo po njej. Med pogovorom je Miloševič razdelil celotno količino skuhanega, večina je prišla po repete, približali so se tudi naključni sprehajalci in odšli siti. Hrana je pregnala molk, nizale so se kuharske izkušnje in ideje: "S kislim mlekom mora biti super. Tudi mi na žgance damo smetano. Tatarska ajda bolj greni. Ja, zanima me, katere so krajevne posebnosti, tudi kulinarika ..." Ropotanje zajemalke se je počasi poleglo, posoda je bila prazna. Predlagana druga runda ni bila potrebna, masunjek je pač nasiten.
Recept za domači štedilnik
"Ženske, zdaj vam bom povedal, kako masunjek skuhati doma možu," je besedo znova prevzel gostitelj in se ni pustil motiti, kljub pripombi "pri nas pa mož kuha", ki je priletela iz ozadja. "Za dva ali tri jedce sta dovolj lonček kisle in lonček sladke smetane - da bo jed 'nežna', izberite pa kakovostni. Vlijte ju v posodo z debelim dnom ali teflonsko oblogo in zavrite kot mleko, solite po občutku in dodajte zvrhano jedilno žlico ajdove moke. Na vroči plošči kuhate in mešate približno tri minute. Ko se iz smetane izloči maščoba in masunjek zapleše kot cmok, je jed nared," se je glasil kuharski recept za domačo rabo. Sledil je še kup napotkov: "Če je moka sveža in vlažna, je je treba še nekaj dodati, da ni preveč kremasto; če je vsujete preveč, pač vzamete še nekaj smetane. To je vsa umetnost pa še dobro je. Primerno je za večerjo ali kosilo, za spremembo na jedilniku. Če vam ostane, ga prihranite in pozneje pogrejete, samo malo smetane dodajte," je bil darežljiv z nasveti.
"Masunjek pripravljam velikokrat, tu za prikaz in v gostilni, a ga tudi doma pogosto naredim. Radi ga jedo tudi moji vnuki," je bila izjava, ki je to jezersko jed - poleg koroških žgancev iz ajdove moke, za katere so tudi dobili recept - pri udeležencih kuharskega tečaja dokončno uvrstila na seznam obrokov v bližnji prihodnosti. Priznam, masunjeka še nisem skuhala, a ga zagotovo bom. Če ne bo uspelo prvič, bo pa drugič. Sicer pa je gospod Milošič rekel, da ga lahko pokličemo in vprašamo za nasvet.
Sliki: (1) Jezersko je privlačno zaradi narave, etnologije, zanimive zgodovine …;
(2) Potrebna sta močan ogenj in nenehno mešanje sestavin.
Besedilo in foto: Andreja Čibron Kodrin