Janez Pikon: Razgibani greben nas privede do najvišjega vrha na izpostavljeni skalnati pomol z vzhodnim razglediščem. 
Panoramski pogled na obsijane travnate strmine s planinskimi travniki manjšega pogorja Cimprovka, kjer občasno gostujejo gamsi z drugo gozdno divjadjo je bilo to gorsko bogastvo nekoč rezervirano le za domačine. Na sedlu Razpotje (Raspet, 1068 m) je urejena in označena krožna pot na Kopo z izhodiščem s sedla Raspet, med Gorenjimi Novaki in Zgornjo Davčo, odkoder je viden skalnati in izpostavljeni gorski greben, so domačini označili po podobi z oglarsko kopo (Kŕpa), oziroma Kopa. Najprej kolovoz vodi preko prisojnega pobočja z razgledom in najvišjim vrhom Kopa (1360 m), zložnemu spuščanju sledi prehod z gozdnim nadaljevanjem preko studenčka, strmo navkreber po označeni stezi (Novaška lok smučka), na razpotje po kolovozu na sedlo med Črtovim robom in Prvičem.
Severno vodi bolj položna smer po kolovozu in preko sončnega travnika višje v gozd, z blagim vzponom severno pod vrhom Prvič in dlje nad travniki vasi Zgornja Davča na sedlo med gozdnima vrhoma Prvič (1253 m) in Črtov rob (1341 m) v smeri severozahodno že v pobočju, s čudovitim pogledom zahodno na Porezen (1630 m), Pohoški kup (1542 m) in Hoč (1514 m) z očakom Triglavom v ozadju. Prekinjajoči stezi sledimo navkreber na izpostavljeni gozdni vrh Črtov rob z izjemnim pogledom v smeri jugovzhodno na Škofjeloško hribovje in bližnjo okolico Gorenjih Novakov. Celoten greben je eno samo razgledišče s številnimi počivališči in klopcami, s pogledom na severozahodno pobočje vasic Gorenji in Dolenji Novaki, med razglednimi travniki izstopajo višji gozdni vrh Drnova (1004 m), ter Veliki Njivč (915 m) in Mali Njivč (758 m), ki skupaj tvorita poznano sotesko Pasica nad Bolnico Franjo. Pogled seže še dlje na Črni vrh (1288 m), Blegoš (1562 m), ter severno v smeri pogorja Ratitovec, z obrisi Storžiča, Kočne in Grintovca, ter ostalih visokih gora Kamniško Savinjskih Alp v ozadju.
Odpirajo se nam krožno, panorame od Jelovice do Šebreljske planote in Krna do Triglava, gledamo ... in gledamo. Sestop in vzpon na razgledišče je opremljen z lesenimi stopami. Svojevrsten razgled na celotno Škofjeloško hribovje, Polhograjske Dolomite, Idrijsko in Cerkljansko hribovje, ter Vojskarsko planoto, nudi pogled še na jugozahod v smeri poznanega vrha Kojca (1303 m) in Šentviško, ter Šebreljsko planoto. Čisto ozračje nam pričara pogled na Trnovski gozd in dlje do Jadranskega morja. Privoščimo si daljši odmor in zopet sledimo oznaki (Novaška lok smučka), ta nas vodi preko nižjega vrha Držetina (1291 m), kjer se z razgledne točke Na vrh Plazi (1344 m), s pogledi se še zadnjič ozremo južno z grebena, ki vodi v smeri gore Porezen, sledi vrh Hum (1423 m), v smeri Vrš (1300 m) in sedla Velbnik (1331 m), na Medrce (1411 m), mi krožno sestopimo severno po planini ob vrhu Konjsko brdo (1344 m) v grapo ob vasi Zgornja Davča, kjer si ogledamo še slikovite Davške slapove.
Janez Pikon