Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

V ponedeljek, 13. julija,

 


 



 

nedelja, 28. junij 2015, ob 05:29, Uredništvo G-L, ogledov: 505

ob 18. uri bo odprtje razstave planinskih fotografij Cirila Velkovrha v Galeriji Instituta Jožef Stefan na Jamovi cesti 39 v Ljubljani

Razstavo planinskih fotografij je pripravil ob svoji 80. obletnici rojstva.
Avtorja bo predstavil prof. dr. Martin Čopič.
Kulturni program bodo popestrili pevci okteta Deseti brat.

Med nebom in zemljo

Matematik, bibliotekar, urednik, športnik in fotograf Ciril Velkovrh se ob svoji 80-letnici predstavlja z izborom planinskih fotografij. Že dolga desetletja svoje fotografske ustvarjalnosti se namreč intenzivno ukvarja s fotografiranjem Slovenske planinske poti (SPP). Njegov ustvarjalni fotografski cilj so slovenske gore, zanimivi krajinski predeli in znamenja ob cestah in poteh. Ti njegovi fotografski pogledi iz vztrajno raziskovalne perspektive so poleg navdušenju nad lepoto narave namenjeni likovnemu analiziranju zanimivih in slikovitih naravnih pojavov in ohranjanju dragocenega dela naše naravne in kulturne dediščine. S tem svojim fotografskim delovanjem daje v razmislek ozaveščen odnos do narave, zemlje in s tem tudi do soljudi.

Za boljši vpogled v fotografski svet Cirila Velkovrha se gledalec lahko sprehodi skozi vrsto njegovih foto monografij, kjer so upoštevani ključni fotografski cikli. Poleg posnetkov ob Slovenski planinski poti, je pri slikanju slovenske narave in pokrajine nastalo mnogo fotografij, ki prikazujejo božja znamenja, kapelice, kapele, cerkve, pa tudi koze ob nenavadni leseni konstrukciji v obliki vrat in štorkelj v visokem gnezdu ali nad nenavadno obrezanim drevesom. In pri tem samosvojem likovnem izrazu Ciril Velkovrh vztraja vse svoje ustvarjalno obdobje in ga tudi nenehno dopolnjuje z novimi posnetki. Med njimi je vsekakor pomemben fotografov iskren odnos do tega posebnega sveta, ki ga kot zaveden član PD Ljubljana Matica goji že od mladosti.

Posebnost fotografskega zapisovanja planinskih poti je predvsem iskanje in odkrivanje neskončno menjavajočih ter spreminjajočih se pogledov in razpoloženj. Fotograf je moral preučiti naravne danosti in zakonitosti okolja, spremljati potovanje svetlobe in vizualne spremembe, ki jih na planinskih poteh po najlepših predelih Slovenije prinašajo letni časi, dnevni in hipni utrinki. Šele potem je začel odkrivati tisto, kar so ti kraji nenavadnega ponudili fotografu. Tako se je že zgodaj intenzivno posvetil fotografskemu upodabljanju teh slovenskih vizualnih posebnosti. Njegovi ustvarjalni inventivnosti je bilo prepuščeno, kdaj in kako jih posneti, ob kakšni luči, v katerem delu dneva, da bodo izstopile zanimive podrobnosti in se nato zlile v učinkovito vizualno celoto. Njegova fotografska prizadevanja so nedvomno ustvarila vrsto posebnih likovnih rešitev, ki so v fotografski obliki zanimive za širok krog ljudi. Zato jih fotograf tudi pogosto prikazuje na razstavah. Izbrane tematike so namreč neizčrpen vir motivov, ki jih je vredno zapisati, fotografirati in pokazati čim širšemu krogu gledalcev.

Izbrane fotografije govorijo o posebnem času, ki že uhaja in polzi izpred oči zaradi množično občudovanih vizualnih sporočil, katerim naj bi jim sledili v imenu globalizacijske naravnanosti na hitro menjavo informacij. V taki inscenaciji posnetkov, ki včasih prepričujejo tudi z agresivno monumentalnostjo, so očarljive in umirjene fotografije slovenskih gorskih in hribovskih pokrajin prej redkost kot pravilo. A tudi posluh za barvno in tonsko vrednost, perspektivično privlačnost in kompozicijsko urejenost ne bi bili dovolj, če v teh večinoma mirnih statičnih fotografijah ne bi bilo avtorskega pristopa. Tistega, ki se kaže na fotografskih posnetkih brez ljudi, a vendar s pridihom njihove navzočnosti. Privlačna je spontanost teh podob, preprostost, nenarejenost, pristnost in nevsiljivost. Zdi se, da so ti zapisi nekaj najbolj naravnega. Mestoma celo ponujajo občutek, kot da so bili ljudje pravkar še tu. To dokazuje tudi vsaka izmed fotografskih podob, ki jih je avtor fotografij že neštetokrat predstavil javnosti. Zdi se, da Velkovrh vsakokrat znova osvoji s svojo pronicljivo iskateljsko dušo, s tem, kako na najbolj naraven način stopi v stik s svojimi motivi.

Valovanje in trepetanje svetlobe v prostoru razstavljenih podob narave dobi posebno mesto v Velkovrhovi fotografiji, vse se spaja v harmonično, a tudi dinamično celoto. Kljub umirjenemu tehtanju in kompozicijskemu redu, ki na neki način vladata v njegovi fotografiji, se zdi, da ostaja dovolj prostora za dinamiko v pripovedi in za razgibanost motivov, ki jih išče po gorskih in hribovskih poteh in ob njih. Ti dve temeljni razsežnosti njegovim fotografijam dajeta vso potrebno likovno dovršenost in vsebinsko polnost. V desetletjih nepretrganega fotografskega ustvarjanja je Velkovrh tako zbistril lastno fotografsko govorico, da se z njo lahko skoncentrirano loti posameznih tem, s katerimi ustvarja svoje fotografske cikle. Avtor se zaveda, da je občutljivost sveta tudi njegova lastna občutljivost in da s tem, ko se približuje detajlom v naravi, v resnici po svoje stopa tudi bliže k samemu sebi.

Fotografski svet Cirila Velkovrha je nenavadno bogat in spreminjajoč se, saj avtor na planinskih poteh nenehno išče nove odseve v vidnem svetu okrog nas. Fotografijo že dolgo uporablja kot vizualno izrazno sredstvo, s katerim se odziva na resničnost sveta, vendarle pa z njo izrablja tudi vse tiste možnosti, s katerimi lahko videno in zabeleženo resničnost ohranja za prihodnje rodove, za katere bo morda nekoč ta mestoma še vedno deviško neokrnjena narava le še spomin. Velkovrh je iz raznolikosti sveta, v katerem je iskal svoj fotografski navdih, znal izluščiti vse tisto, s čimer se je lahko kot avtor poistovetil, in to daje njegovemu fotografskemu izrazu in slogu izrazito razpoznavnost.

Tatjana Pregl Kobe 

eXTReMe Tracker