Vecer.com: Potres je terjal smrtne žrtve tudi v Indiji in na Kitajskem
Večer 26.04.2015, 28.04.2015
Število žrtve silovitega potresa, ki je v soboto prizadel Nepal, se je povzpelo na 3218, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. V potresu z magnitudo 7,8 je bilo tudi več kot 6500 poškodovanih ljudi.
Potres je okoli 90 smrtnih žrtev zahteval tudi v sosednjih državah, od tega najmanj 67 v Indiji in 20 na Kitajskem. Tresenje tal je sprožilo še plaz na najvišji gori sveta Mount Everest, ki je pod seboj pokopal del baznega tabora, pri čemer je umrlo najmanj 18 ljudi.
V nepalsko prestolnico Katmandu, ki jo je potres dodobra razdejal, že prihajajo mednarodne reševalne ekipe in pomoč za prestrašene prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo. (spletno urednistvo, STA)
Večer, 26. 4. 2015: V Nepalu tudi Slovenci
Na pohodniških odpravah v Nepalu, ki ga je včeraj, 25., prizadel silovit potres z magnitudo 7,9 in v katerem naj bi umrlo več kot 1170 ljudi, sta najmanj dve skupini, v katerih so tudi slovenski državljani, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Dodali so, da so se trije med njimi že javili svojcem in potrdili, da niso poškodovani ali kako drugače ogroženi.
V Nepalu je sicer trenutno vrhunec pohodniške in alpinistične sezone, zato je v tej himalajski državi na tisoče turistov. "Trudimo se priti do čim večjega števila poškodovanih. Na območju je lahko trenutno najmanj 1000 ljudi," je povedal Gyanendra Shrestha z ministrstva za turizem. Potres je v Himalaji sprožil več plazov. Med njimi je eden zasul bazni tabor, kjer je po dosedanjih podatkih umrlo deset ljudi, med katerimi so tudi tuji planinci, so še sporočili z nepalskega ministrstva za turizem. Poškodovanih naj bi bilo 30 ljudi.
Tudi v Katmanduju so po ocenah oblasti pod ruševinami ujeti številni ljudje, med drugim naj bi se zrušil znameniti devetnadstropni stolp Dharahara iz 19. stoletja, v ruševinah katerega naj bi bilo najmanj 50 ljudi. Nepalske oblasti so po naravni nesreči razglasile izredne razmere in prosile za pomoč mednarodno skupnost. (sta, UK)
Večer, 28. 4. 2015: Ko se zbudi Mati Zemlja
Zvezdana Bercko: Razdejanje v Nepalu so povzročile iste sile, ki so ustvarile naravne lepote, ki v Himalajo privabljajo stotisoče turistov
S terase katmandujskega hotela Torong Peak, ki je že desetletja nepalski "dom" slovenskih alpinistov in pohodnikov, pogled sega daleč čez strehe turistične četrti Tamel nad nepregledno zmešnjavo stavb v mestu, za katerega nihče ne ve, koliko prebivalcev ima, saj je v eno zlilo več starodavnih naselij v rodovitni dolini. Na ozkih zavitih ulicah se v težko predstavljivem kaosu drenjajo vozila vseh vrst, od dvokolesnih rikš do najsodobnejših športnih terencev, med njimi si pot utirajo pešci in kolesarji, svete krave in potepuški psi pa vmes mirno kopljejo po kupih smeti, ki so tam vedno, ne glede na to, ali smetarji štrajkajo ali ne. Nekje za gosto plastjo smoga, ki ovija mesto in duši kakofonijo zvokov, se le ob zelo jasnih dneh da slutiti zasnežene osemtisočake Himalaje.
Tako je bilo v Katmanduju ... Do sobote opoldne. Ne vem, ali hotel Torong Peak, kjer se je v temačni recepciji vedno valjal kak več mesecev star slovenski časopis in kjer je osebje pozdravljalo v slovenščini, še stoji. Med posnetki razdejanja, ki prihajajo iz Nepala, zaman iščem kak znan kotiček. Katmandu je spremenjen do nerazpoznavnosti.
Kolikokrat sem zrla s tiste terase v mesto, ki je, kamor je seglo oko, kipelo nekam vedno višje in dalje ne samo brez vsakega urbanističnega načrta, ampak že laiku očitno tudi brez najosnovnejših gradbenih standardov. Zgrajeno, kakor se je že komu zljubilo, kolikor je imel denarja ali okusa. Za mnoge stavbe se je zdelo, da ne bi mogle zdržati niti močnejšega vetra. Vedela sem, saj so vsi vedeli, da Katmandu stoji na tektonski prelomnici, da je bil že večkrat porušen do tal, nazadnje leta 1934, in da se bo to - prej ali slej - zgodilo spet. In živo se spomnim, kako sem si rekla: "Upam le, da me takrat, ko se bo zgodilo, ne bo tu."
Slovenska skupina nad epicentrom potresa
Letalske karte za Nepal so bile to pomlad poceni kot še nikoli doslej. In vabilu Vikija Grošlja na raziskovalni pohod v praktično neznano pokrajino pod sedemtisočaki Ganešev se je bilo že tako težko upreti. A se zame potem vendarle ni izšlo, na koncu je stanje na bančnem računu odločilo, da letos ostanem doma. Ali pa morda res nekdo tam zgoraj "pazi" name?
Tako nisem bila zraven, ko se je skupina v soboto zjutraj odpravila iz Katmanduja. Gotovo takrat nihče ni mislil na potres, četudi je kdaj ob pogledu s hotelske terase imel enake slutnje kot jaz. Precej bolj otipljivo nevarnost je pomenila vožnja v razmajanem kombiju, na katerem je najbrž kot na vseh vozilih v Nepalu brezhibno delovala le troblja, po ozkih cestah visoko nad prepadi, v katerih ležijo ostanki nesrečnikov, ki poti niso dokončali. A slovenska skupina je srečno prišla do izhodišča, pretegnili so noge, razdelili tovor, si oprtali nahrbtnike in komaj dobro začeli hoditi, ko se zemlja stresla. Pravzaprav ne stresla, dobesedno odprla se je pred njimi, kot je še vedno pretresen Viki Grošelj v prvem klicu v domovino povedal ženi Cveti. Bili so skoraj tik nad epicentrom potresa, a vsi so živi in zdravi. Vrnili so se v vas, kjer so začeli pohod, in bodo ostali tam, dokler se razmere v Nepalu vsaj za silo ne normalizirajo, potem se bodo poskušali kar peš prebiti v Katmandu. Oglašali se bodo poredko, baterije satelitskega telefona, ki jih trenutno ni mogoče polniti nikjer, so največja dragocenost, saj omogočajo edini stik s svetom in koordinacijo vrnitve v domovino.
Tudi vsi drugi slovenski alpinisti in pohodniki, ki so te dni v Nepalu, so po do zdaj zbranih podatkih živi in na varnem. Skupina agencije Trektrek je na poti okrog Manasluja, na tem območju je tudi skupina agencije Šapa. Nadaljevanje njihovih poti je negotovo, saj so zemeljski plazovi in podori uničili pešpoti in zasuli ozke soteske. Andrej Štremfelj pa vodi pohodnike na območju, ki je od središča potresa bolj oddaljeno in bodo predvidoma treking nadaljevali po načrtu. Še nekaj Slovencev je v Nepalu v lastni režiji.
Se Everest otepa prevelikega navala?
Kaj se je zgodilo in kolikšno je razdejanje v odmaknjenih dolinah in težko dostopnih vaseh, sploh še ni jasno, saj se reševalci do mnogih še niso prebili. Večina pozornosti svetovne javnosti je usmerjena pod Mont Everest, kamor se tudi sicer steka največji del množice približno 300 tisoč turistov, ki v kratki spomladanski sezoni, ko vreme omogoča dostop pod najvišje gore sveta, obiščejo Nepal. Le nekaj manj jih pride jeseni. Pomenijo nepogrešljiv finančni vir za deželo, ki je bila že pred potresom ena najrevnejših na svetu. In je za ta devizni turistični preliv že plačala visoko ceno. Dolina Kumbu, ki vodi pod Everest in po kateri pelje tudi najbolj priljubljena in oblegana pohodniška pot, se je spremenila do neprepoznavnosti. Domače čajnice, kjer so gostoljubni šerpe nudili skromno zavetje popotnikom, z njimi delili tisto malo, kar so pač imeli, in skušali ustreči vsaki zanje še tako nerazumljivi želji obiskovalcev z zahoda, so v zadnjem desetletju zamenjali na hitro zgrajeni hoteli najrazličnejših slogov, ki z uniformirano ponudbo instantne hitre prehrane spominjajo le še na počivališča ob evropskih avtocestah. Po pobočjih Everesta, na vrh katerega lahko dandanes dobesedno privlečejo skoraj vsakogar, ki le ima dovolj denarja za to, so napete dvojne vrvi. Ene za vzpon in druge za sestop. Sicer je gneča prevelika.
Zdaj se zdi, da bo to norost ustavila narava sama. Zdi se, da se boginja Mati Zemlje, kar v prevodu pomeni beseda Sagarmata, nepalsko ime za Everest - na najbolj tragičen in grozovit način - otresa prevelikega navala. Lanska sezona se je končala, še preden se je sploh začela, potem ko je ledeni plaz pod seboj pokopal 16 nepalskih vodnikov, ki so pripravljali vzpon za kliente komercialnih odprav. Zdaj je odneslo letošnjo in še kakšno sezono, saj bo trajalo leta, preden bo v Nepalu spet mogoč turizem v obsegu izpred potresa. Čeprav v dneh, ko obupani ljudje še vedno z golimi rokami kopljejo po ruševinah in ranjenci ležijo kar na ulicah, ko mrtve preštevajo v tisočih in milijoni ne vedo, kam se bodo zatekli pred monsunom, ki bo prišel v manj kot mesecu dni, ni primerno razmišljati o turizmu, pa med popotresno obnovo na to vprašanje ne bi smeli pozabiti. Ne Nepalci ne vsi tisti, ki z vseh koncev sveta prihajamo v to deželo prijaznih ljudi in nadnaravnih lepot. Ki so jih - ironično ali pomenljivo - ustvarile prav iste sile, ki so zdaj povzročile tragedijo. Najbrž le boginja Mati Zemlje ve, zakaj enkrat zemljo potisne visoko pod nebo, drugič pa jo strese in odpre pred teboj.
Zvezdana Bercko
PROBLEM, KER SO INFORMACIJE LE POSREDNE
Po besedah Andreja Štera, vodje konzularnega sektorja pri ministrstvu za zunanje zadeve, je največja težava nepalskega potresa, da so dimenzije katastrofe izjemno velike. Infrastrukturni sistem v državi je razpadel; ne dela telefonija, ni oskrbe z električno energijo, porušene so ceste, zato je tudi potovanje lahko povezano s povsem nepričakovanimi problemi. "Kar je doletelo Nepal, je komaj primerljivo s kakšnim drugim potresom v tem delu sveta. Kup naselij je izginilo in do tja reševalci sploh še niso prišli," razlaga Šter in dodaja, da je po podatkih ministrstva v Nepalu tačas 58 Slovencev: "To se lahko še spremeni, bodisi navzgor ali navzdol. Informacije, ki jih imamo, so namreč velikokrat samo posredne."
Po njegovih besedah je zdaj nepalska vlada prevzela nadzor nad vsemi zračnimi plovil, tudi zasebnimi, zato ni mogoče organizirati prav nobenih transferjev. Šter to gesto nepalske vlade razume kot poskus, da vse sile usmerijo v morebitno reševanje, kajti čez dan ali dva bo za takšno reševalno akcijo že prepozno. "Deloma posluje letališče v Katmanduju in kdorkoli ga lahko doseže, naj se odpravi tja ter sede na prvo letalo," svetuje in pravi, da je po ocenah aktivnih kakšnih 20 odstotkov vseh siceršnjih letov. Tistim, ki so dokaj oddaljeni in o prihodu na letališče ne morejo niti razmišljati, svetujejo, da se z morebitnimi premiki ne izpostavljajo dodatnim nevarnostim. Ministrstvo si ta trenutek prizadeva dobiti ne le statistično evidenco, ampak tudi seznam vseh, ki so v Nepalu, ter vzpostaviti stik s posamezniki, da jih bo mogoče usmeriti na lokacijo, od koder bo mogoče varno zapustiti državo. (msa)
Večer, 28. 4. 2015: V ŽARIŠČU: Število žrtev v Nepalu še narašča
Tudi tretji dan po uničujočem potresu v Nepalu število smrtnih žrtev in poškodovanih še narašča, kdaj bodo znane končne številke, tudi ni mogoče napovedati, saj je državna infrastruktura uničena, reševalci pa se do mnogih uničenih predelov sploh še niso prebili. Ne le ceste in mostovi, električno omrežje in vodovodi, uničeni so tudi številni templji in druge nepalske turistične znamenitosti, potres stopnje 7,8 pa so čutili tudi planinci na vrhu sveta, na Himalaji. Sinoči do zaključka redakcije so v Nepalu našteli že več kot 4100 smrtnih žrtev, v državi pa je tudi približno 60 Slovencev. (Reuters)