Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Smrt s kolesom

Delo, Kronika - Iva Ropec: ... usodni trk z zeleno zapornico, skrito v grmovju

Odškodnino bosta plačala kranjskogorska občina in upravljalec zapornice Smučarska zveza Slovenije.

Ljubljana – Za smrt 16-letnega Žige Maruclja, ki se je smrtno ponesrečil ob trku v odprto zapornico na cesti med Planico in Tamarjem pred skoraj sedmimi leti, sta odgovorni tako Občina Kranjska Gora, ki je lastnica ceste, kakor upravljalec zapornice Smučarska zveza Slovenije, je sklenilo okrožno sodišče.

Z vmesno sodbo jima je naložilo, da mladeničevi družini za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega ter materialne stroške v zvezi s pogrebom in vzdrževanjem groba plačata odškodnino, o njeni višini pa bo odločeno v posebnem postopku, ko oziroma če bo sodba glede temelja zahtevka pravnomočna. Zoper sodbo so namreč vložene pritožbe, zato bo primer tehtalo višje sodišče. Oče in brat umrlega mladeniča od kranjskogorske občine in smučarske zveze s tožbo zahtevata 87.854 evrov.

Opuščen dolžni nadzor

Tragična nesreča se je zgodila 27. julija 2008, ko je družina Marucelj s kolesi krenila v dolino Tamar. Okoli 13.30 so se odpravili nazaj proti Kranjski Gori in med kolesarjenjem je materi počila pnevmatika. Z možem in sinovoma se je dogovorila, naj pot nadaljujejo sami, potem pa naj pridejo ponjo z avtomobilom.

Medtem sta se sinova že odpeljala proti Planici, kjer naj bi počakala na očeta. Ko je ta čez nekaj minut pripeljal za njima, je pri zapornici zagledal 16-letnega sina Žiga, ki je huje ranjen ležal na tleh; šest ur pozneje je umrl v kliničnem centru.

Zaletel se je v zapornico, ki je bila takrat odprta, tako da je dobesedno štrlela iz grmovja: »To je bila zelena, odžagana cev. Odprta je bila proti smeri vožnje in je gledala na cesto iz zelenja. Ob strani je stala,« je na sodišču spomine obujal fantov oče.

S tem ko je bila zapornica zelene barve in nameščena ob makadamski poti, obdani z zelenim grmičevjem, ni bila postavljena v skladu s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki predpisuje, da morajo biti zapornice pobarvane ali prevlečene s snovjo, ki odseva svetlobo, izjemoma s polji rdeče in bele barve. In čeprav zapornica sama po sebi ni nevarna stvar, jo je sodišče okvalificiralno kot stvar, ki je zaradi slabe vidnosti postala nevarna izključno takrat, ko je bila odprta, saj se je odpirala horizontalno in ne vertikalno, kar je običajno. Tako gre po mnenju sodišča za tako imenovano krivdo odškodninsko odgovornost zaradi opustitve dolžnega nadzora nad prometno signalizacijo.

Ugovor občine, da je bila za 16-letnega mladeniča usodna zapornica postavljena pred sprejetjem pravilnika, je za sodišče nesprejemljiva, saj bi morala občina neustrezno prometno opremo odstraniti in jo nadomestiti z ustreznejšo, za kar je imela osem let časa. Desetletni rok za prilagoditev, ki ga sicer navaja pravilnik, namreč ni smotrn, saj je šlo v konkretnem primeru za nujno prilagoditev. Zapornico so sicer kmalu po nesreči umaknili.

Ključ je lahko imel vsak

Občina je po mnenju sodnika Franca Krepfla odgovorna tudi zato, ker ni izvajala nadzora nad izvajanjem odloka o prometni ureditvi občinske ceste Skakalnice–Planinski dom Tamar. Tako je bilo splošno znano, da nadomestni ključ od zapornice menda ni bilo težko dobiti, kar sta po prepričanju sodišča obe toženki nedvomno vedeli.

Po mnenju sodišča bi morala kranjskogorska občina redno izvajati nadzor kljub temu, da je ta obveznost v skladu s prej omenjenim odlokom naložena tudi nadzornikom Triglavskega narodnega parka in redarjem ob zapornici in parkirišču, saj občinski redarji in inšpektorji delujejo kot organ občine, zato se šteje, da občina odgovarja za njihova ravnanja oziroma opustitve. Športno društvo Varpa, Gozd Martuljek, na katerega je smučarska zveza prenesla upravljanje parkirnih prostorov, je izvajalo tudi redarsko službo ob zapornici, a smučarska zveza odgovarja za opravljeno delo, kot bi ga opravljala sama, saj je športno društvo delalo izključno po njenih navodilih. Ugotovljeno je bilo tudi, da redar ni ustrezno izvajal redarske službe, saj takrat ni osebno preveril, ali je zapornica zaprta, kar bi sicer morala biti ob 14.30, ko se je zgodila nesreča.

Soprispevek kolesarja

Ker sta cestnoprometna izvedenca ugotovila, da tako hudih poškodb, ki so privedle do smrti 16-letnika zaradi hudih notranjih poškodb, ne bi bilo, če se ne bi peljal 40,6 km na uro, preden je opazil oviro, je sodišče to njegovo ravnanje ocenilo kot soprispevek k nesreči. Toženi stranki sta sicer zatrjevali, da je za nesrečo kriva izključno kolesarjeva neprilagojena hitrost in neustrezno reagiranje, a je sodišče njegov soprispevek ocenilo na 30 odstotkov. Sodišče namreč meni, da je visoka hitrost zelo verjetno prispevala k nastanku obsega škode, saj bi lahko do nesreče prišlo tudi v primeru bistveno nižje hitrosti, a je zelo verjetno, da bi takrat nastale »samo« hude poškodbe, zaradi katerih kolesar ne bi umrl ali imel trajnejših poškodb.

Iva Ropec 
Foto: Blaž Račič/Delo 

  30.03.2015 07:38
Smrt s kolesom: usodni trk z zeleno zapornico, skrito v grmovju

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27531

Informacije

Informacije