Železar (1984): V 36. številki glasila Železar je bil objavljen sestavek pod tem naslovom, ...
... v katerem »razočarani planinec« poudarja, oz. opozarja na dve nepravilnosti, ki jih je kot ljubitelj gora doživel v Tičarjevi koči na Vršiču: — glasnost točajke pri komuniciranju s strežnico, — slabo zapiranje vrat.
Obiskovalci Tičarjevega doma na Vršiču so pretežno tranzitni potniki (teh je več kot 90 %) in obiskovalci naših gora v okolici Vršiča (okrog 10 %).
Tranzitni potniki se na našem najvišjem gorskem prelazu ustavijo le za kratek čas, nato pa se odpeljejo dalje. V teh pičlih 30 minutah je treba postreči 50 potnikov, kolikor jih je v avtobusu in ustreči njihovim najrazličnejšim željam. Med tem časom pa pridejo novi gostje iz naslednjih avtobusov in osebnih avtomobilov, tako da jih je na trenutke toliko, da je nemogoče streči za mizami. Ob taki množici gostov se dogovor med točajko in strežnico ne more odvijati v normalnem tonu, temveč nekoliko glasneje. To bodo potrdili tisti obiskovalci našega doma, ki so tak naval doživeli. Takšno gnečo, ko množica ljudi hoče biti postrežena čim prej, posamezniki tudi izkoristijo, da se izognejo plačilu, zato točajka upravičeno zahteva, da se naročeno takoj plača. V glavni sezoni dnevno obišče dom na Vršiču tudi tisoč in več obiskovalcev. Zato ni čudno, da se vrata kmalu pokvarijo in se ne zapirajo najbolje. Dejstvo pa je, da nekateri obiskovalci (teh je krepka manjšina) nimajo osnovnih navad, da za seboj zaprejo vrata.
S tem sestavkom nimamo namena potencirati oz. se z argumenti obmetavati v nedogled. Hočemo le z dobronamerno besedo povedati, da je preliv gostov preko Vršiča in hkrati obiskovalcev Tičarjeve doma tolikšen, da v »špici«, ko hkrati pripelje po več avtobusov (200 — 300 oseb), ni mogoče pričakovati, da bo postrežba na »nivoju«, čeprav se vsi zaposleni še kako trudijo, da zadovoljijo slehernega obiskovalca. Zato ob koncu tega dobronamernega sestavka vabim »razočaranega planinca«, naj še pride na Vršič v naš topel Tičarjev dom. Upam le, da ne bo imel smole, da bi bil dom prepoln obiskovalcev in bo moral nekoliko potrpeti s postrežbo, saj si za obisk naših lepih gora vedno vzamemo čas! Vrata se sedaj dobro zapirajo (ne vem, za koliko časa), zato le pridite, ne bo vam žal.
Upravni odbor PD Jesenice
Pavel Dimitrov
Železar, 27. september 1984