Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Sledi časa - 31.08.14

Radio Slovenija 1. program - Jure K. Čokl: Poslednji vzpon Wande Rutkiewicz

Poslednji vzpon Wande Rutkiewic v arhivu (29 min. 14 s.)

Ženskam, ki so v letih pred drugo svetovno vojno in po njej želele plezati enakovredno kot moški, ni bilo prizaneseno. Morale so biti vsaj tako dobre ali še boljše od moških soplezalcev, da so jih slednji sploh jemali resno in so bile tako upravičene do udeležbe na odpravah. Kljub normalni fizično pogojeni manjši moči so se izkazale za enakovredne, nekatere pa so vse to presegle in dokazale, da vrhunsko plezanje ni odvisno od spola. Če smo Slovenci lahko upravičeno ponosni na Paulo Jesih, Miro Marko Debelak, Marijo Štremfelj, Marijo Frantar in druge vrhunske alpinistke zlatih let alpinizma, so vsekakor lahko tudi Poljaki na svojo plezalko tega obdobja, Wando Rutkiewicz. Wanda je v kontekstu časa, v katerem je živela, dosegla neverjetne uspehe – nato pa je skrivnostno izginila na osemtisočaku Kančenzengi. Po sledeh Wande Rutkiewicz se je med najvišje vrhove sveta odpravil Jure K. Čokl.

V gorah nisem sama. Mislim, da je več osamljenosti med ljudmi v dolini. V gorah imaš vedno možnost izbire. Nič ni narobe s tem, če želiš v gore. To je neke vrste sprejemanje samega sebe. To je čas uživanja samote. In nato veselja, da se znova lahko vrneš med ljudi.

Wanda Rutkiewicz
Dejansko je Wanda Rutkijewicz bila ženska, ki je daleč presegala okvire svojega časa, kot se je spominja tudi vrhunska alpinistka Marija Štremfelj, sicer prva Slovenka na vrhu najvišje gore sveta. Tudi sicer se zgodba poljske alpinistke, ki je povezana z neverjetno ljubeznijo in predanostjo do plezanja, začne nenavadno. V litvanski vasi Plunđani, 4. februarja leta 1943, rojena Wanda je bila že od mladih nog zagrizena športnica - igrala je odbojko, tekla, streljala, skakala v višino, metala disk, po nekaterih podatkih naj bi se zelo zanimala celo za avtomobilske dirke. Morda tudi zato ne preseneča, da je bila tudi motoristka. Vozila je poljski motor znamke Junak, ki je bil najmočnejši dvokolesnik, kar jih je Poljska tistega časa premogla. Poleti leta 1961 se je vozila v bližini Sokolikov, poljskega pogorja, ko ji je zmanjkalo goriva. Na pomoč sta ji priskočila motorista, ki sta se peljala na plezanje. Eden izmed njiju je bil alpinist Bogdan Jankowski, ki je takrat že dve leti plezal. Wanda ni dobila samo goriva, ampak tudi vabilo, naj se jima pridruži. In se je. Njeno življenje se je v tem trenutku spremenilo za zmeraj. V nekaj letih je Wanda nanizala nekaj odmevnih vzponov, med njimi tudi na Pik Lenin, preplezala severno steno Eigerja in Matterhorna kot prva v povsem ženskih navezah, vodila je odpravo na Gašerbrum in samo sedem let po za njeno življenje usodni vožnji z motorjem stala na samem vrhu sveta, pove zgodovinar dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Vendar Wandino plezanje na tako visokem nivoju ni bila njena edina posebnost, doda. Alpinistk v tistem času ni bilo veliko, zato so morale biti zares izjemne, da so si izborile mesto na odpravah. Pot Wande Rutkijewicz se je deloma prekrivala tudi s slovenskimi odpravami v Himalajo. Del odprave, katere vodja je bil dolgoletni predsednik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Tone Škarja, je bila tako tudi Wanda.

Wando so kot vzornico videle mnoge alpinistke, le redko katera izmed njih pa je bila tako dobra, da si jo je upala videti tudi kot tekmico. In na tem mestu se zgodba Wande Rutkiewicz znova dotakne zgodovine slovenskega alpinizma. V tem času je bila morda celo edina resna Wandina tekmica žal prav tako že pokojna slovenska vrhunska alpinistka Marija Frantar - Mariča. Druži ju marsikaj, žal tudi skoraj identična usoda.

A če je na eni strani Wanda nizala uspeh za uspehom na področju alpinizma, njeno zasebno življenje ni bilo tako zelo uspešno. Dvakrat se je poročila in tudi dvakrat ločila, nato pa je pred njenimi očmi izgubil življenje nemški zdravnik in alpinist Kurt Lyncekrueger, ki je bil po mnenju nekaterih poznavalcev tudi Wandina edina prava ljubezen. V prid tej tezi govori tudi dejstvo, da Wanda po njegovi smrti ni imela nobenega partnerja več. Wanda Rutkiewicz je po navedbah revije Rock Ice v 25 letih v nesrečah, povezanih s plezanjem, izgubila 30 prijateljev in soplezalcev.

Deveti osemtisočak v Karavani sanj, kakor je Wanda imenovala svoj projekt osvojitve vseh 14 osemtisočakov, je bil Kančendzenga. Gora je bila še toliko bolj mamljiva, ker do tedaj nobeni ženski še ni uspelo priti nanjo. Wanda se je na goro odpravila v navezi z mehiškim alpinistom Carlosom Carsoliom. Pred vrhom sta imela precej težav z visokim snegom, zato je Carsolio po njunem dogovoru nadaljeval in dosegel vrh, Wanda pa ga je počakala niže. Ko se je vračal, jo je sicer našel, vendar je ni uspel prepričati, da bi se obrnila tudi ona.

Skoraj identična usoda je doletela tudi Marijo Frantar, ki je prav tako na Kančendzengi s soplezalcem Jožetom Rozmanom ostala za zmeraj. Obe alpinistki bi se lahko obrnili, pa se nista. Obe sta si želeli isto in obe sta ostali tam, kjer so bile njune sanje. Marijo Frantar in Jožeta Rozmana so soplezalci pokopali pod Kančendzengo, Wandinega trupla niso našli nikoli. Tako ostaja tudi nejasno, ali je vrh osvojila ali ne. Je pa zato povsem jasno, kako velik je bil njen vpliv na svetovni alpinizem.

Wanda Rutkiewicz je zapisala, da ima vsak svoj Mount Everest, ki ga mora nekoč preplezati. Po mnenju naših sogovornikov ga Wanda Rutkiewicz tudi je. In to večkrat.

Avtor prispevka: Jure K. Čokl

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27532

Informacije

Informacije