Večer, Celjsko - Metka Pirc: Celjski obraz - Prekopal se je čez kupe gradiva, ki so ga planinci predali v arhiviranje, in našel zanimive dokumente časa.
Najstarejšo znano vpisno planinsko knjigo, nekakšen sveti gral celjskih planincev, je Bojan Himmelreich iz Zgodovinskega arhiva Celje sinoči predstavil v celjskem Metropolu v okviru festivala gorniškega filma. Takšno gradivo med Celjani, zagretimi za planinarjenje, pritegne veliko pozornosti, za Himmelreichom pa je več let skrbnega dela. Pregledal in uredil je ogromno gradiva, ki so ga arhivu v trajno hrambo predali člani Planinskega društva Celje-Matica, sam pa ni planinec, ker pravi, da ga noge v gore težko nosijo. Delo mu je bilo tudi tokrat v veliko veselje, zaradi gradnje planinskih koč se namreč zbrane listine v marsičem razlikujejo od gradiva ostalih društev, pa tudi iz kulture, izobraževanja, športa in zasebnih fondov, s katerimi ima sicer opravka. Po njegovi zaslugi so vse te zgodovinske listine sedaj veliko bolj sprejemljive za javnost in na voljo raziskovalcem.
Arhivisti so pogosto spregledani, saj ure in ure preživijo med kupi gradiva, ki ga morajo spraviti v red. Ko je delo opravljeno in dostopno javnosti, se tega navadno zavedo tisti, ki arhiv obiščejo. Toliko bolj dragoceno je torej povezovanje arhiva z ostalimi institucijami v mestu in treba je priznati, da gre to celjskemu arhivu dobro od rok. Himmelreich je celjsko javnost pritegnil že lani z zanimivim raziskovanjem celjskih olimpijcev, rezultate je predstavil tik pred poletnimi olimpijskimi igrami v Londonu. "Delo z olimpijci je bilo nekoliko drugačno, kot smo ga vajeni. Ker nismo imeli veliko podatkov, sem se pogovarjal z njimi in dali so nam marsikaj zanimivega, pripovedovali so o svojem doživljanju na igrah, o odnosih med sotekmovalci in tako dalje," se nasmehne Himmelreich. Njegovi stavki so umirjeni in premišljeni, čeprav je poln zanimivih podatkov, na katere naleti med svojim delom.
Četrt stoletja mineva, od kar je prišel v celjski arhiv, dolgo časa je bil osredotočen na preskrbo življenjskih artiklov v kriznih časih pred in po drugi svetovni vojni, iz tega je tudi magistriral in nato še doktoriral. Iz njegovih stavkov veje predanost delu in raziskovalna žilica, neplačane ure viška z veseljem opravi, tudi prosti čas, o katerem sicer nerad govori, je precej podoben delu v arhivu. Med drugim je začel zbirati znamke. "Ne smete zapisati, da sem filatelist, ker to je nekaj povsem drugega. Jaz jih za zdaj samo zbiram na kup, filatelist pa jih uredi in predstavi javnosti," nekoliko šaljivo doda v hiši pisanih spominov, kot radi imenujejo Zgodovinski arhiv Celje. Arhivisti Himmelreichovega kova varujejo našo kulturno dediščino pred propadom, zato tudi naš sogovornik posebej poudari, da je poleg obveznega gradiva, ki ga morajo javno-pravni subjekti po zakonu predajati arhivu, posebej dragocena tudi hramba gradiva društev. Le tako lahko poskrbijo, da ostanejo dejavnosti zapisane v zgodovino.
Metka Pirc