Delo: Na seji razširjenega odbora za pohod na Stol so se zavzeli za čim večjo varnost pohodnikov - Zimskega pohoda ne gre podcenjevati
JESENICE, 23. marca - Zadnje dejanje letošnjega, petnajstega, zimskega pohoda na Stol, ki je bil v dneh od 15. do 17. februarja, v spomin na bitko jeseniške čete 20. februarja 1942, je bila seja razširjenega odbora za pohod na Stol, na kateri so ocenili to veliko prireditev.
Če ne štejemo mladinskega pohoda »Po poteh Cankarjevega bataljona«, se je proti vrhu Stola vzpenjalo 4.445 ljudi iz vse Slovenije, drugih republik in zamejstva. Od petih še živečih borcev — udeležencev bitke na Stolu, sta prišla dva. Prav na vrh je šel Franc Konobelj - Slovenko, do Valvazorjevega doma pa Ivanka Kozar.
Za prvo udeležbo na pohodu so podelili 1.858 bronastih značk, za trikratno 618 srebrnih in za peti pohod 366 zlatih značk. Za desetkratno udeležbo so podelili 27 plaket, vseh petnajstih pohodov pa sta prehodila Jože Bernard in Stane Škrabar.
Priprave za pohod - odbor so sestavljali Zastopniki koordinacijskega odbora planinskih društev občine Jesenice ter občinskega odbora ZZB NOV Jesenice - so se začele že jeseni. Terjale so veliko ur tistih ljudi, ki so vajeni delati brez plačila (žal že vsa leta druge občinske družbenopolitične organizacije stoje ob strani).
Člani odbora so se pridružili oceni predsednika odbora, najbrž najmlajšega med njimi, Janka Rabiča, da je pohod uspel. Privabil je veliko ljudi, ki so se ga udeležili predvsem zaradi ohranjevanja tradicij narodnoosvobodilnega boja, uspel pa je tudi organizacijsko. Prav pri tem pa se je skozi vse ugotovitve vlekla temna senca zaradi nesreč, predvsem smrtne nesreče mladega šolarja. Zato prav o tem nekaj več besed.
Osnovna ugotovitev pri tem je, da so se vse nesreče pripetile zaradi nediscipline, izven načrtne poti.
Zimski pohod na katerokoli goro ni preprosta reč. Ob izredno lepem vremenu pa so pohod podcenjevali. Po sodbi gorskih reševalcev je prav lepo vreme vplivalo na množično nedisciplino. Pokazalo se je, da nimajo planinske vzgoje. Razpršili so se na vse strani in še dobro, da ni bilo nesreč še več. Prihajalo je do takih stvari, kot še na nobenem pohodu doslej. Gorski vodniki so zmerjali, prosili, opozarjali, pa ni nič pomagalo. Možak srednjih let je sedel na polivinil, da bi se peljal navzdol, reševalca, ki ga je prepričeval, naj ne dela tega, pa udaril s palico. Otroci so se vozili tako vpričo staršev, ti pa vpričo otrok zabrusili reševalcu: »Kaj te pa briga!«
Neka ženska je imela v nahrbtniku petnajst zastavic, ki so sicer označevale pot. Ljudje so jih pobirali kot zbirajo značke. Kaj bi bilo, če bi se vreme spremenilo, postalo megleno - ob vseh stezicah, ki so jih naredili, v megli nihče ne bi vedel, kje gre prava pot.
To pa ob tem, da še nikoli ni bilo na pohodu tako malo vinjenih kot letos. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela je na primer letos prodalo 9 litrov žganja, 16 litrov ruma, 20 litrov vina in 360 steklenic piva. Podatki o tem samo zato, ker so nekateri valili krivdo na to društvo zaradi točenja alkohola. Je pa res, da je alkohol prišel na goro po drugi poti, v nahrbtnikih pohodnikov, pa čeprav so jih reševalci precej pregledali.
Pri 3.400 ljudeh, kolikor jih je bilo na sobotni dan po hoda je težko vzdrževati red, če ti ljudje niso sami disciplinirani. Zato bi bilo treba razmisliti o drugačni organizaciji pohoda so rekli na seji organizatorji. Cilj pohoda ni dosegati nekakšne rekorde, temveč predvsem v varnosti. Zato bi bilo morda dobro opraviti selekcijo znotraj planinskih društev, čeprav bi bilo najbrž to težko, saj vsi v društva niso včlanjeni.
Odločiti se bo treba o tem ali naj bi za pohodnike, morebiti celo navezane na vrvi, skrbeli vodniki, kar pa hkrati pomeni, da bi za en dan potrebovali 250 vodnikov in več. Gorski reševalci so predlagali tudi, naj bi pohod prestavili na kasnejši datum, ko ne bo prav nobene nevarnosti pred plazovi več, obenem pa naj bi udeleženci pohoda ne smeli biti mlajši od dvanajstih let. Za sodelovanje se bodo skušali dogovoriti z miličniki - kadeti.
Časa, da odločitve dozore, je še precej. O tem se bodo morali odločiti organizatorji, o marsičem drugem pa bi morali razmisliti tisti, ki so že šli ali pa še bodo šli na Stol.
Ob koncu še tole: odbor za pohod na Stol čaka tedaj, ko bo sneg skopnel, še ena naloga. Očiščevalna akcija, da na pobočjih Stola ne bo več videti navlake, ki so jo tamkaj pustili tisti, ki so se vzpenjali nanj.
VLASTA FELC