Forum
»
Odmevi
»
Nedeljsko branje: The Ultimate Abseil Knot
Tomaž Zupan, nedelja, 9. julij 2006, ob 21:19
V naši literaturi g. Jani Bele v Proti Vrhovom (2000) priporoča osmico , ki jo članek označuje kot najslabšo varianto, Alpinistična šola Toneta Golnarja (1996) pa osmico, če sta vrvi enako debeli in podaljševalni vozel, če sta različni. Bi kakšen znalec lahko utemeljil zakaj? Pa tudi kakšen komentar na članek ne bi bil odveč.
Matjaž Udovč, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 08:03
Tomaž,
sicer nisem "znalec" a samo opozorilo na podrobnost: članek kot najslabši vozel izpostavi osmico, ki jo narediš z obema vrvema hkrati. Literaturi, ki ju omenjaš, pa verjetno govorita o vpleteni osmici (narediš osmico na eni vrvi in nato vpleteš drugo vrv skozi osmico na prvi). Nosilnost take (vpletene) osmice po mojem ni vprašljiva (naj me kak znalec popravi, če se motim) je pa tak vozel precej bolj zapleten za izvedbo.
lp, Matjaž
Bogomir Celarc, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 08:33
Naša literatura govori o nevpleteni osmici, se pravi kot enojni overhand knot, samo da gresta konca še enkrat okrog, da nastane osmica. Ta vozel je torej v članku izpostavljen kot smrtno nevaren. Zdaj naj pa znalci povejo a je varen ali ne, da bomo vedeli, kaj uporabljati.
Matevž Vučer, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 08:43
Mislim da mnogo (če ne kar večina) plezalcev uporablja navadno (nevpleteno) osmico za spust po vrvi. Med njimi sem tudi jaz in se mi še ni zgodilo, da bi se vrv strgala, pa imam več kot 30kg...
Boštjan Zupan, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 08:45
Slovenska doktrina za spust po vrvi zahteva podaljševalni vozel, če sta vrvi različno ali enako debeli; oziroma vozel osmico (samo za enako debeli vrvi, ob obremenitvi vrvi se ta vozel vedno postavi na zgornjo stran vrvi in zmanjša verjetnost, da se vozel kam zatakne, ko po spustu povlečemo vrv za seboj. Če se uporabi osmico mora ostati dovolj dolg prosti del vrvi (v razredu 0,5 m), ker se vozel lahko sprevrže.
Če pravilno razumem članek, avtor na koncu govori o ambulantnem vozlu (izgled je podoben ležeči osmici vendar NI osmica); ta vozel res ni namenjen spustu po vrvi in se rad sam razveže!
Lep pozdrav, Boštjan
Damijan Dolenec, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 08:59
Če je osmica lomi čez vponko (ali kaj podobnega) - torej da sta oba obremenjena konca vrvi nategnjena v isto smer (navzdol pri spustu), je ta vozel varen.
Če pa vozel ni točno na vrhu, to pomeni, da je kot med obremenjenima koncema 180 stopinj, se pa lahko tak vozel raztegne in razveže. To so nam demonstrirali na izobraževanju za inštruktorje ŠP.
Navadni podaljševalni vozel ima to slabost, da se lahko kam zatakne. Lahko pa narediš, podaljševalni vozel na tak način, da gresta oba obremenjena konca ven na isti smeri (ne poznam pravega poimenovanja). Ta vozel pa odpravlja slabost osmice (torej se ne razveže) in tudi zatakne se ne.
Tomaž Zupan, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 09:16
Vozel ni na vrhu, vedno je na tisti strani, kjer potem potegneš vrv.
Rado Miklavčič, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 10:07
Članek je osnovan na testu, ki sta ga izvedla Stephen Reid in Dan Middleton. Rezultate lahko vidite, če kliknete na link v članku čisto spodaj (Needle Sports), oziroma:
Ugotovila sta, da se pri novi 9 mm vrvi osmica sprevrže (ena zanka osmice skoči čez drugo) že pri 300 N (obremenitev s 30 kg), če je vrv mokra in zmrznjena. Problem je, ker se to sprevrževanje lahko nadaljuje do koncev vrvi! Pri suhih vrveh so vsi trije testirani vozli zdržali silo 1000 N (oz. obremenitev s 100 kg). Očitno testirna naprava ni omogočala višjih obremenitev.
Vsekakor je zadeva vredna razmisleka in nadaljnih testiranj. Predvsem bi morali testirati vrvi različnih proizvajalcev, različnih premerov in različnih stopenj obrabljenosti.
LP
Rado
Blaž Grapar, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 10:25
Pravzaprav je bil izveden tudi že test na različnih vrveh.
http://www.xmission.com/~tmoyer/testing/EDK.html
Meni se zdi, naj bo osmica ali pa naveden vozel, vedno ga kombiniraš z še enim navadnim vozlom in si varen.
LP, Blaž
Klemen Volontar, ponedeljek, 10. julij 2006, ob 18:24
Trenutno je v AŠ in GRS uradno še vedno v uporabi stari, dobri, podaljševalni vozel!
Davnega leta 1978 sem bil z Urošem Župančičem na obisku v plezalni šoli R. Messnerja v Finkenstainu. Tam sem prvič videl podaljševanje vrvi z osmico. Leta 1994 sem bil na enotedenslem tečaju reševalne tehnike v Avstriji, kjer so z osmico povezovali tako dinamične kot statične vrvi dolžine 100 m. Njihova utemeljitev zakaj z osmico? Ker smo se spuščali po enojni vrvi več kot 100 m s pripravo "osmica", je bil ta vozel edini, ki si ga med spustom pod obremenitvijo lahko potegnil skozi pripravo "osmico" in brez težav nadaljeval s spustom. Lani sem bil na tritedenskem šolanju za reševanje z vrvno tehniko z visokih stavb, kanjonov, stolpov itd v državnem učnem centru GRIMP v Franciji. Tudi profesionalci povezujejo vrvi med seboj z navadnim vozlom ali osmico.
Nekdo je omenil demonstracijo v šoli za inštruktorje ŠP in me vzpodbudil, da sem na hitro naredil test. Sem namreč mnogo bolj praktik kot teoretik. Z znanim napenjalnim, samozapornim sistemom za napenjanje vrvnih žičnic sva dva odrasla do max.napela dinamično in kasneje statično vrv, ki je bila na sredini zvezana z vozlom osmica. Za ponazoritev, vrv je bila tako napeta, da je bila pri vhodu v vozel že ploščata! Bolj sem opazoval vozel manj je bilo videti, da se bo sprevrgel, kaj šele razvezal! Brez dinamometra lahko zagotovim, da je bil vozel obremenjen krepko več kot s 1000N!
Menim, da debelina, obrabljenost in vrsta vrvi ne igrajo nobene vloge. Vozel mora biti estetsko narejen, iz vozla morata izhajati konca dolžine najmanj 30cm in vsak iz vozla izhajajoč konec vrvi mora biti posebej "zategnjen"!
V naši literaturi g. Jani Bele v Proti Vrhovom (2000) priporoča osmico , ki jo članek označuje kot najslabšo varianto, Alpinistična šola Toneta Golnarja (1996) pa osmico, če sta vrvi enako debeli in podaljševalni vozel, če sta različni. Bi kakšen znalec lahko utemeljil zakaj? Pa tudi kakšen komentar na članek ne bi bil odveč.
Tomaž,
sicer nisem "znalec" a samo opozorilo na podrobnost: članek kot najslabši vozel izpostavi osmico, ki jo narediš z obema vrvema hkrati. Literaturi, ki ju omenjaš, pa verjetno govorita o vpleteni osmici (narediš osmico na eni vrvi in nato vpleteš drugo vrv skozi osmico na prvi). Nosilnost take (vpletene) osmice po mojem ni vprašljiva (naj me kak znalec popravi, če se motim) je pa tak vozel precej bolj zapleten za izvedbo.
lp, Matjaž
Naša literatura govori o nevpleteni osmici, se pravi kot enojni overhand knot, samo da gresta konca še enkrat okrog, da nastane osmica. Ta vozel je torej v članku izpostavljen kot smrtno nevaren. Zdaj naj pa znalci povejo a je varen ali ne, da bomo vedeli, kaj uporabljati.
Mislim da mnogo (če ne kar večina) plezalcev uporablja navadno (nevpleteno) osmico za spust po vrvi. Med njimi sem tudi jaz in se mi še ni zgodilo, da bi se vrv strgala, pa imam več kot 30kg...
Slovenska doktrina za spust po vrvi zahteva podaljševalni vozel, če sta vrvi različno ali enako debeli; oziroma vozel osmico (samo za enako debeli vrvi, ob obremenitvi vrvi se ta vozel vedno postavi na zgornjo stran vrvi in zmanjša verjetnost, da se vozel kam zatakne, ko po spustu povlečemo vrv za seboj. Če se uporabi osmico mora ostati dovolj dolg prosti del vrvi (v razredu 0,5 m), ker se vozel lahko sprevrže.
Če pravilno razumem članek, avtor na koncu govori o ambulantnem vozlu (izgled je podoben ležeči osmici vendar NI osmica); ta vozel res ni namenjen spustu po vrvi in se rad sam razveže!
Lep pozdrav, Boštjan
Če je osmica lomi čez vponko (ali kaj podobnega) - torej da sta oba obremenjena konca vrvi nategnjena v isto smer (navzdol pri spustu), je ta vozel varen.
Če pa vozel ni točno na vrhu, to pomeni, da je kot med obremenjenima koncema 180 stopinj, se pa lahko tak vozel raztegne in razveže. To so nam demonstrirali na izobraževanju za inštruktorje ŠP.
Navadni podaljševalni vozel ima to slabost, da se lahko kam zatakne. Lahko pa narediš, podaljševalni vozel na tak način, da gresta oba obremenjena konca ven na isti smeri (ne poznam pravega poimenovanja). Ta vozel pa odpravlja slabost osmice (torej se ne razveže) in tudi zatakne se ne.
Vozel ni na vrhu, vedno je na tisti strani, kjer potem potegneš vrv.
Članek je osnovan na testu, ki sta ga izvedla Stephen Reid in Dan Middleton. Rezultate lahko vidite, če kliknete na link v članku čisto spodaj (Needle Sports), oziroma:
http://www.needlesports.com/advice/abseilknots.htm
Ugotovila sta, da se pri novi 9 mm vrvi osmica sprevrže (ena zanka osmice skoči čez drugo) že pri 300 N (obremenitev s 30 kg), če je vrv mokra in zmrznjena. Problem je, ker se to sprevrževanje lahko nadaljuje do koncev vrvi! Pri suhih vrveh so vsi trije testirani vozli zdržali silo 1000 N (oz. obremenitev s 100 kg). Očitno testirna naprava ni omogočala višjih obremenitev.
Vsekakor je zadeva vredna razmisleka in nadaljnih testiranj. Predvsem bi morali testirati vrvi različnih proizvajalcev, različnih premerov in različnih stopenj obrabljenosti.
LP
Rado
Pravzaprav je bil izveden tudi že test na različnih vrveh.
http://www.xmission.com/~tmoyer/testing/EDK.html
Meni se zdi, naj bo osmica ali pa naveden vozel, vedno ga kombiniraš z še enim navadnim vozlom in si varen.
LP, Blaž
Trenutno je v AŠ in GRS uradno še vedno v uporabi stari, dobri, podaljševalni vozel!
Davnega leta 1978 sem bil z Urošem Župančičem na obisku v plezalni šoli R. Messnerja v Finkenstainu. Tam sem prvič videl podaljševanje vrvi z osmico. Leta 1994 sem bil na enotedenslem tečaju reševalne tehnike v Avstriji, kjer so z osmico povezovali tako dinamične kot statične vrvi dolžine 100 m. Njihova utemeljitev zakaj z osmico? Ker smo se spuščali po enojni vrvi več kot 100 m s pripravo "osmica", je bil ta vozel edini, ki si ga med spustom pod obremenitvijo lahko potegnil skozi pripravo "osmico" in brez težav nadaljeval s spustom. Lani sem bil na tritedenskem šolanju za reševanje z vrvno tehniko z visokih stavb, kanjonov, stolpov itd v državnem učnem centru GRIMP v Franciji. Tudi profesionalci povezujejo vrvi med seboj z navadnim vozlom ali osmico.
Nekdo je omenil demonstracijo v šoli za inštruktorje ŠP in me vzpodbudil, da sem na hitro naredil test. Sem namreč mnogo bolj praktik kot teoretik. Z znanim napenjalnim, samozapornim sistemom za napenjanje vrvnih žičnic sva dva odrasla do max.napela dinamično in kasneje statično vrv, ki je bila na sredini zvezana z vozlom osmica. Za ponazoritev, vrv je bila tako napeta, da je bila pri vhodu v vozel že ploščata! Bolj sem opazoval vozel manj je bilo videti, da se bo sprevrgel, kaj šele razvezal! Brez dinamometra lahko zagotovim, da je bil vozel obremenjen krepko več kot s 1000N!
Menim, da debelina, obrabljenost in vrsta vrvi ne igrajo nobene vloge. Vozel mora biti estetsko narejen, iz vozla morata izhajati konca dolžine najmanj 30cm in vsak iz vozla izhajajoč konec vrvi mora biti posebej "zategnjen"!
Lp