Uredništvo: info@planid.org
| Registracija

Forum » Odmevi » Ali bo (naj?) Tomaž Humar še plezal izpostavljen medijem?

Andrej Rožič (Tržič), sreda, 10. avgust 2005, ob 09:18

Eno izmed vprašanj, ki bi lahko služilo za "icebreaker", kar se tiče vsega dogajanja okrog Humarja. Lahko bi bilo tudi kakšno drugo vprašanje.
Z vseh strani so nam servirani sami hladni podatki o dogajanju. Alpinistična srenja še molči, ali pa gre s pozitivnim tokom, da le ne bi kdo padel v zobe, na milost in nemilost ostalim, ki ocenjujejo odisejado za uspešno.
Seveda je tema preveč široko slovenska, saj je no_1 povsod, za šanki, v službi.., vsaka snažilka ima izoblikovano lastno mnenje (saj ne, da bi imel kaj proti snažilkam), na gore in ljudje pa nič. Najlažje je povedati mnenje manjšemu krogu ljudi, ki pri tem tulijo v isti rog...
Edini, ki sem ga zasledil in si je upal povedati svoje mnenje je Pavlič (Pripomba: Drama se šele začenja), ki pravi, da se sicer pripomb vzdrži, vendar se iz zapisanega vseeno da marsikaj prebrati. Tudi vsi ostali ste lačni odzivov, primerjajte le število ogledov Pavličeve pripombe in število ogledov ostalih pripomb, in boste videli kam merim.
Ker sem povprečen Janez in nisem poklican za to, da bi kritiziral, sploh pa ne sposobnejših od sebe, vprašanje namenjam (sedaj, ko se je evforija polegla) vsem, predvsem pa "poklicanim".
Sedaj pa kar gasa.

Igor Strmšek, sreda, 10. avgust 2005, ob 11:06

Se ne štejem med "poklicane", a imam vseeno izoblikovano svoje mnenje o tem "podvigu". Mislim, da tale povezava vse pove, zakaj se je šlo v teh tednih...biznis!

24ur.com/bin/humar_order.php

Avtor odstranjen, sreda, 10. avgust 2005, ob 11:37

Poglejte si čudovito fotografijo mišičastega zmagovalca s steno v ozadju.
Spodaj piše: "Gora ga ni premagala."

http://24ur.com/naslovnica/nangaparbat/20050810_2060123.php?Nxn=10

Čestitke nepremagljivemu! Morda ta slika kaže na to, kam bo (ne glede na mnenja v tej diskusiji) šel razvoj....


Iztok Snoj, sreda, 10. avgust 2005, ob 11:44

Podobno vprašanje sem si zastavil že ob prvem neuspehu, tole pa je prej potrditev kot ne.

1. sponzorji imajo v vsakem primeru zgodbo. Nekje sem na humar.com zasledil hvalo, koliko zadetkov na dan imajo v teh dneh, ko gre Tomažu hudo. Ljudje vsekakor imajo svojo zgodbo, tudi snažilke...

2. mislim, da se ne da narediti izjemnega dosežka, dosežka za desetletje, če si vseskozi na očeh celega sveta. Ko so sponzorji tvoj gospodar. Namesto, da bi svoje sposobnosti posvečal gori in lovil tiste tihe signale, kdaj kako in kje, so energije in glasnost zaradi medijev tudi na licu mesta premočne in zmagajo. Verjetno sta pod goro primahala dva Američana prav zaradi odmevnosti. Ali se mu je zaradi njiju že začelo muditi?

Andrej Rožič (Tržič), sreda, 10. avgust 2005, ob 11:57

Morda. Bolj verjetno kot ne. Tisti (klienti), ki si do sedaj niso upali peš na Everest v spremstvu vodnikov, bodo v tem videli možnost poizkusiti, ker so videli, da se tudi v himalaji lahko s pomočjo denarja (helikopterja) rešijo z velikih višin. Sem pa prepričan, da Janezu (spet navadnemu) to ne bo dostopno z navadnim zavarovanjem.
Ali pa iz mene veje le gorenjska zavist?..

Mojca Cencič, sreda, 10. avgust 2005, ob 12:39

Strinjam se z Iztokom. Pa saj vsi vemo, za kaj gre.
V množičen "naval" na gore zaradi tega reševanja pa močno dvomim. Mislim, da se vsi zavedamo, kaj takšno reševanje pomeni in je vsakemu jasno, da ni vsem dostopno. Razen če najdeš primeren cilj in kar je nabolj pomembno, primernega sponzorja. Komu bo uspelo? Tisti, ki iščejo sponzorje, že vedo kako je s tem.
Sedaj pa le namig: pomislite kaj bi bilo sedaj, če bi mu uspelo???

Avtor odstranjen, sreda, 10. avgust 2005, ob 13:02

Mene pa zanima komentar poklicanih na spodnji dogodek na 6000 metrih višine, upoštevajoč zmanjšano moč helikopterja.

"Tomaž je čakal, s tankim prusikom vpet v dva ledna vijaka, da ne bi med lovljenjem uteži na vrvi omahnil. Helikopter se mu je približal, spustil vrv, Tomaž jo je ujel, se upel, dvignil palec, znak za o.k. in helikopter se je dvignil. A Tomaž se ni odpel s svojega prusika in sreča je bila, da se je ta odtrgal. Sicer..."

Vir: humar.com

Kolikšna je sila, ki je potrebna za pretranje prusika? Kaj ta sila pomeni v razmerju sil / moči helikopterja na 6000 metrih višine.

Jani Bele, sreda, 10. avgust 2005, ob 14:08

Iz enega mnogih komentarjev - tokrat o pomožni vrvici:
"Hvala Bogu, da tudi prusikov ne delajo več tako dobro kot včasih..."
Slaba tolažba za alpiniste in planince, ki uporabljajo pomožne vrvice v težkih situacijah.
In dobra za posadko helikopterja...
Jani

Mitja Pelc, sreda, 10. avgust 2005, ob 14:39

Močno dvomim, da se je strgal prusik, prej bi rekel da se je izpulil ledni vijak. Razen če bi šlo za zelo tanko vrvico.
Podobno je POPTV pred dnevi poročal, da Humar visi v steni pripet samo z lednim vijakom, kar je spet vprašljivo, saj bi se ledni vijak ob dolgotrajni obremenitvi in razmeroma visoki temperaturi gotovo izpulil.
Tudi jaz nisem niti približno pristojen za presojanje Humarjevega podviga, vseeno pa mi ne gre skupaj poročanje iz prejšnjih dni o skrajno izčrpanem in ozeblem Humarju v steni in današnje slike spočitega in lepo rejenega človeka, za katerega se zdi, da se mora truditi, da naredi izmučen izraz.

Boštjan Virc, sreda, 10. avgust 2005, ob 15:34

Mimogrede, kolikor je videti iz fotografij po pristanku, Tomaž ni uporabljal "klasičnih" 6 do 7 mm debelih prusikov, ampak so od njega bingljale neke silne tenke vrvice.

Igor Pavlič, sreda, 10. avgust 2005, ob 16:10

Iz poročila ekstremne smučarke in novinarke K. Roš je razumeti, da je gospod Humar storil enako napako, kot se je zgodila pred nekaj leti pod Okrešljem ob priliki vaje naše GRS, ko se je odgovorni pozabil izpeti ter pilotu dal znak (Humar je tokrat dvigal iztegneni palec) za dviganje. Na njegovo srečo je bil v ledu, če bi bil v skalah in si napravil sidrišče po vseh pravilih, ne bi bili daleč od novega projekta, namreč spominske slovesnosti slovenskih in pakistanskih politikov pod Nanga Parbatom ob priliki odkritja spominske plošče kot pomniku tragedije ion odličnega sodelovanja med neuvrščenimi (ali pač NATO, kar je zdaj moderno).Tam Rupel še ni bil, lahko bi napravil nov križec na svojih belih lisah, ki jih še ni uzrl.

P.S.: Prusiki so čedalje močnejši in bolj trmasti, brez skrbi!

Boštjan Virc, sreda, 10. avgust 2005, ob 16:37

Ni K. Roš, ampak M. Roš. In ni ekstremna smučarka, ampak so ji to podtaknili v eni oddaji, sama je to tam takoj zanikala in je rekla, da je normalna turna smučarka.
Mogoče bi šlo tudi z manj cinizma...

Igor Pavlič, sreda, 10. avgust 2005, ob 17:04

Oprostite, ta mlajša Roševa je, ki se je že izkazala na Karničarjevem smučarskem podvigu!
Le kam jo bo pot zanesla jeseni ali naslednjo pomlad, mogoče v J. Ameriko? Čez zimo bo morda pisala knjigo?! Lepo bi bilo, če bi iz prve roke morda povedala, kje se tzrenutno nahaja S. House, ki dela "popravni izpit" od lani, takrat mu ni doszi manjkalo, le da je šel malo bolj levo... Ali že pakira nahrbtnik?

Pavle

Primož Beguš, petek, 12. avgust 2005, ob 16:35

Bravo!
Odgovori in razmišljanja samih izkušenih himalajcev. Tako se tudi vi vsaj za trenutek pojavljate v medijih, čeprav ste proti temu.
To že zelo smrdi, pa ne zaradi tistega, proti kateremu imate toliko za povedat, ampak zaradi vas "izkušenih himalajcev", ki točno poznate razmere v katerih je bil Tomaž.
Pa brez zamere in lep pozdrav!

Igor Strmšek, petek, 12. avgust 2005, ob 17:36

P. Beguš, nič ti ni prav, navadnim ljudem odrekaš pravico do mnenja, ko se javijo vrhunski alpinisti njihovo pisanje označiš za fovšijo.

Primož Beguš, petek, 12. avgust 2005, ob 17:48

G. Strmšek!
Očitno ne razumeš slovensko. Kaj mi ni prav? Ali o vsej stvari polemiziram jaz, ali kdo drug. Nikomur ne odrekam mnenja, še najmanj vrhunskim alpinistom, "navadni ljudje" pa imate tako ali tako mnenje o vsaki stvari, pa ali jo razumete ali ne. Če kdo komu odreka pravico do svojega mnenja, ste to vsi tisti, ki pljuvate po Tomažu še preden se je vrnil v domovino. Pustite ga vsaj toliko, da tudi on pove svoje.
Malo več strpnosti.
LP

Igor Pavlič, petek, 12. avgust 2005, ob 17:52

Kdaj bo nekaterim jasno, da pač ne gre, da bi le "stroka sodila o sebi", pač po načelu, da če nisi napisal Hamleta, nimaš pravice povedati mnenja o tej drami. A če ti bo "crkaval" mercedes, ki si gakupilin boš tarnal, da je zanič, ti bo mehanik rekel : Pa ti naredi kaj podobnega, če moreš!.
Vklopite osnove logitke!
!Potem se pač zaprimo v svoje sekte, združbe in ločine, karpa hkrati pomeni, da ostaneš komtemplativen, mora biti dvosmerna komunikacija alipa je ni, tako sta imeli /in še imaza/ urejeno Partija in Cerkev, pa kar ne gre in ne gre. Zdaj imamo itak že novega junaka, ki je razkrinkal prejšnjega!.

Pavle

Tadej Remic, torek, 16. avgust 2005, ob 15:57

Tole prebiranje in poslušanje o vseh teh monadah okrog Humarja mi gre pošteno povedano že rahlo na bruhanje. Pred kratkim smem se udeležil plezalnega tečaja kjer sem spoznal tudi nekaj odličnih plezalcev, ki so med drugim tudi alpinisti in vsi imajo eno zelo slabo lastnost, polni so samih sebe, egoizem je lahko veliki večini del imena. Večina jih zaradi te lastnosti ne vidi ali pa noče videti kaj se dogaja okoli njih zato tudi toliko prerekanja in pompa okoli Humarja že znotraj same "stroke".

Vrhunski šport žal že dolgo ne zasluži imena šport ampak mu bolje pristoji naziv gladiatorstvo, kjer imamo v areni gladiatorje na tribunah pa množice, ki svoje ljubljence (gladiatorje) z dvigom oziroma spustom prsta povzdignejo v višave ali potlačijo v najtemnejše luknje (lep primer je recimo Primož Peterka). Ogromno gladiatorjev (športnikov) se je tega začelo zavedati in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo to zgodilo v alpinizmu.

Alpinizem je zaradi svoje narave toliko bolj zanimiv in predstavlja veliko večje razburjenje množicam kot recimo neko tekanje po parketu za žogo (kjer se vrtijo denarji o katerih lahko nek alpinist samo sanja). Vsi dobro vemo, da si neke odprave brez denarja ne moremo niti v sanjah omisliti kaj šele, da bi to izvedli. In točno tega se zaveda tudi Humar in točno to je on naredil, odpru je gladiatorsko areno alpinizmu in to mu verjetno vsi najbolje zamerijo. Nekaj podobnega, vendar so verjetno to že vsi pozabili, sploh pa navadne množice, sta naredila tudi Grošelj in Česen ko sta v svoje prepire o tem ali je Česen splezal na Lhotse ali ni, vpletla množice, ki so se postavile na stran enega oz. drugega. Če danes koga vprašaš kaj je res, se jih večina niti ne spomne kdaj se je to dogajalo in ali se je sploh to dogajalo.

Pa da zaključim, debata ali je Humar car ali ni, ali se je odločil prav ali ne, ali je egoist ali ni, itd., je popolnoma brez predmetna in ni vredna kakršnekoli debate. Danes večina ljudi zna povedati o Humarju marsikatero slabo, če pa bi fant zlezu to prekleto steno bi ga vsak, ki ga je samo na tetrapaku mleka videl imel za carja. Ob tej izjavi si zopet prikličite zlate čase Peterke, vsakršna podobnost s tem dogodkom je namerna.

In še direktni odgovor na vprašanje. Če bo alpinistična srenja želela izvajati vzpone v Himelaji (oz. na svetovno znanih gorah) bodo ti morali biti medijsko podprti drugače bo pridobivanje sponzorjev bolj podobno kriku vpijočega v puščavi. Tudi v privat življenju rad za denar nekaj dobiš oz. rad vidiš kaj dobiš. Toliko bolj to velja za podjetja. Nihče ne bo sponzoriral odprave, če se to ne bo kje videlo. In to da je nek mobitel sponzor Humarjevega reševanja ve sedaj cel svet in verjetno je bila to daleč najcenejša svetovna promocija.

Žal družba zahteva izpostavljanje in žal bo vedno bolj stremela k temu.

Tadej