Forum
»
Odmevi
»
Kritičen pogled na objave in njih zakulisje
Matjaž Jeran, petek, 30. april 2004, ob 15:37
Dragi Franci in ostali bralci,
Ime mi je Matjaž in vsekakor nisem želel omalovaževati Erika. Pripomba se mi je zdela povsem na mestu!
Kar se tiče nove politike objvljanja vzponov in dosežkov na splošno, pa se mi dozdeva, da je že prav, da se objavlja neko splošno dogajanje in da se posebno izpostavi odlične dosežke, kot je naprimer vzpon Prezelj-House in seveda zmaga Grosove! Ampak kdo in kako prilepi etiketo odličen/nadstandarden/izjemen? Avtor sam!!!?
Nikakor ne, to je delo urednika.
Vsekakor je potrebno imeti neko mejo, kaj je za objavo zrelo in kaj pač ni!
Po mojem mnenju gre z nekaterimi objavami Erika Švaba oz. SPDT za zavajanje publike, o tem kako odlični ti vzponi dejansko so. Naj dodam, da so me že v preteklem letu izjemno zabavale in niti ne tako zelo motile sanjave objave, kjer se je navajalo neke izjemne vzpone, se v meglo zavijal način vzpona in se vzpon označevalo kot: (po spominu) "najboljši slovenski prosto plezalni vzpon v gorah". Da ne omenim, da je kak teden pred Erikovim vzponom v steni na italjanski strani Kanina, g. profesor vertikalnih umetnosti Marko Lukić v navezi z podobno velikim mojstrom Andrejom Grmovškom opravil zares izjemne vzpone, o katerih ste seveda poročali na teh straneh in ki dejansko so mega vrhunski, ne le Sloveniji pač v Svetu.
Izpostaviti želim problematiko, da nek relativno laičen bralec zelo težko izoblikuje pravo mnenje o tem kaj se je dejansko splezalo prosto, kaj je odličen vzpon, kateri najboljši...
Nisem želel sprožati nekih hudih debat, čeprav bi bilo morda tudi zabavno in poživljajoče, ko bi se razpisal kateri izmed vpletenih še vedno mladih, a vendar že starosti naše scene. Ki mu, kljub artritičnim prstom, tečejo prsti po tipkovnici in oči spremljajo Svet. Je pa dejstvo, da je Erik dober plezalec in da je starosta in da ima mnogo sponzorjev, ki od njega zahtevajo čim več pojavljanja v medijih (vaš medij je izredno primeren zato, ker je zelo lahko merljiv in zato izredno privlačen, za razne objave in posledično lažno inflacijo kvalitete dosežkov).
Odnos sponzor-sponzoriranec in vez-denar med njima večkrat rezultira v napihovanju, predimenzioniranju in zavajanju bralcev nekega medija, kjer se sponzoriranec dokazuje.
Oblik napihovanja za sponzorje je več:
- zavajanje s pridevniki skozi tisk
- opravljenim vzponom pripisovanje previsokih ocen
- v skrajnem primeru celo izmišljevanje dosežkov
Te tri alinee so dobro znane, vse tri slovenski prostor že nekaj časa vsebuje in se morda premalo zaveda njih posledic( na katere opozarjajo zares Veliki slovenski Alpinisti, kajti njihovi enako Veliki in poznani Kolegi se spozabljajo, da se starajo, da so lovorike za v omaro in ne za na glavo, da se nihče razen Napoleona ni okronal sam...). Zato predlagam, da se tako uredniki kot bralci in seveda pisci objav držimo nekega objektivnega pristopa, s trezno distanco, saj ko stvari pripeljejo do epskih naslovov v epsko velikih nakladah in ko stvar preraste v medijske vojne slovenskih alpinistov in sovpletenih, potem to vsekakor ni dobro za alpinizem.
Prav tako je ta nekritičnost lahko pogubno tudi na svetovni medijski sceni, kjer smo (za enkrat še vedno) visoko kotirajoči na lestvici vodilnih v svetovnem alpinizmu, a kdor je načitan in ima trezno glavo se zaveda, da smo zelo povrečni, da je čas za streznitev in razrast samokritičnosti, šele to bo prineslo vrhunske dosežke in postavitev teh na mesto kjer so danes neki lažni, s pridevniki polepšani vzponi in projekti.
Kaj je splošno poročanje in ustvarjanje nekega pregleda in kaj napihovanje se naj odloči vsak zase. Prav tako za slovenski alpinizem. Trezni bodo pripomogli
Franci morda je tvoj pošten pogled na svet res še iz časov tovarišev, kjer so tudi alpinisti in ostali trepetali za poštenje in objektivnost, a dolgo je že tega. Ljudje so se vsedli na vlak proti zahodu in eno je zlato sonce sončnega leta, ki ga lovijo, cekin!
Danes svet obvladuje kapital, denar vlada večini medijev, mediji pa usmerjajo misli večini izmed civilizirane zahodne družbe!
Zato dobite odgovoren objektiven Medij!
Matjaž
Ivan Pepelnjak, ponedeljek, 3. maj 2004, ob 11:19
Tudi mene razjezi, kadar v časopisu berem kako nekdo v moji stroki v nebo povzdiguje svoje ne-povsem-vrhunske rezultate (redni bralci računalniške strani v Delu ste verjetno že našli nekaj takšnih umotvorov :), ko pa se jeza ohladi, ugotovim, da je v bistvu PR-ovec odlično opravil svoje delo (kar je tudi njegova naloga) in zato nanj sploh ne morem biti hud.
Seveda pa je naloga novinarja ali urednika, da takšen tekst:
- predela in relativizira.
- pusti nespremenjenega, vendar jasno opremi z oznako, da gre za sporočilo za javnost, ki ga je prejel od tiskovnega predstavnika (in s tem opozori bralce na morebitno preoptimistično perspektivo objavljenega teksta).
- v najslabšem primeru ne objavi.
Pa da ne bo pomote - o Eriku in Matjažu ter vsebini, ki je sprožila to debato, nimam mnenja, ker ga (pošteno povedano) ne morem imeti.
Dragi Franci in ostali bralci,
Ime mi je Matjaž in vsekakor nisem želel omalovaževati Erika. Pripomba se mi je zdela povsem na mestu!
Kar se tiče nove politike objvljanja vzponov in dosežkov na splošno, pa se mi dozdeva, da je že prav, da se objavlja neko splošno dogajanje in da se posebno izpostavi odlične dosežke, kot je naprimer vzpon Prezelj-House in seveda zmaga Grosove! Ampak kdo in kako prilepi etiketo odličen/nadstandarden/izjemen? Avtor sam!!!?
Nikakor ne, to je delo urednika.
Vsekakor je potrebno imeti neko mejo, kaj je za objavo zrelo in kaj pač ni!
Po mojem mnenju gre z nekaterimi objavami Erika Švaba oz. SPDT za zavajanje publike, o tem kako odlični ti vzponi dejansko so. Naj dodam, da so me že v preteklem letu izjemno zabavale in niti ne tako zelo motile sanjave objave, kjer se je navajalo neke izjemne vzpone, se v meglo zavijal način vzpona in se vzpon označevalo kot: (po spominu) "najboljši slovenski prosto plezalni vzpon v gorah". Da ne omenim, da je kak teden pred Erikovim vzponom v steni na italjanski strani Kanina, g. profesor vertikalnih umetnosti Marko Lukić v navezi z podobno velikim mojstrom Andrejom Grmovškom opravil zares izjemne vzpone, o katerih ste seveda poročali na teh straneh in ki dejansko so mega vrhunski, ne le Sloveniji pač v Svetu.
Izpostaviti želim problematiko, da nek relativno laičen bralec zelo težko izoblikuje pravo mnenje o tem kaj se je dejansko splezalo prosto, kaj je odličen vzpon, kateri najboljši...
Nisem želel sprožati nekih hudih debat, čeprav bi bilo morda tudi zabavno in poživljajoče, ko bi se razpisal kateri izmed vpletenih še vedno mladih, a vendar že starosti naše scene. Ki mu, kljub artritičnim prstom, tečejo prsti po tipkovnici in oči spremljajo Svet. Je pa dejstvo, da je Erik dober plezalec in da je starosta in da ima mnogo sponzorjev, ki od njega zahtevajo čim več pojavljanja v medijih (vaš medij je izredno primeren zato, ker je zelo lahko merljiv in zato izredno privlačen, za razne objave in posledično lažno inflacijo kvalitete dosežkov).
Odnos sponzor-sponzoriranec in vez-denar med njima večkrat rezultira v napihovanju, predimenzioniranju in zavajanju bralcev nekega medija, kjer se sponzoriranec dokazuje.
Oblik napihovanja za sponzorje je več:
- zavajanje s pridevniki skozi tisk
- opravljenim vzponom pripisovanje previsokih ocen
- v skrajnem primeru celo izmišljevanje dosežkov
Te tri alinee so dobro znane, vse tri slovenski prostor že nekaj časa vsebuje in se morda premalo zaveda njih posledic( na katere opozarjajo zares Veliki slovenski Alpinisti, kajti njihovi enako Veliki in poznani Kolegi se spozabljajo, da se starajo, da so lovorike za v omaro in ne za na glavo, da se nihče razen Napoleona ni okronal sam...). Zato predlagam, da se tako uredniki kot bralci in seveda pisci objav držimo nekega objektivnega pristopa, s trezno distanco, saj ko stvari pripeljejo do epskih naslovov v epsko velikih nakladah in ko stvar preraste v medijske vojne slovenskih alpinistov in sovpletenih, potem to vsekakor ni dobro za alpinizem.
Prav tako je ta nekritičnost lahko pogubno tudi na svetovni medijski sceni, kjer smo (za enkrat še vedno) visoko kotirajoči na lestvici vodilnih v svetovnem alpinizmu, a kdor je načitan in ima trezno glavo se zaveda, da smo zelo povrečni, da je čas za streznitev in razrast samokritičnosti, šele to bo prineslo vrhunske dosežke in postavitev teh na mesto kjer so danes neki lažni, s pridevniki polepšani vzponi in projekti.
Kaj je splošno poročanje in ustvarjanje nekega pregleda in kaj napihovanje se naj odloči vsak zase. Prav tako za slovenski alpinizem. Trezni bodo pripomogli
Franci morda je tvoj pošten pogled na svet res še iz časov tovarišev, kjer so tudi alpinisti in ostali trepetali za poštenje in objektivnost, a dolgo je že tega. Ljudje so se vsedli na vlak proti zahodu in eno je zlato sonce sončnega leta, ki ga lovijo, cekin!
Danes svet obvladuje kapital, denar vlada večini medijev, mediji pa usmerjajo misli večini izmed civilizirane zahodne družbe!
Zato dobite odgovoren objektiven Medij!
Matjaž
Tudi mene razjezi, kadar v časopisu berem kako nekdo v moji stroki v nebo povzdiguje svoje ne-povsem-vrhunske rezultate (redni bralci računalniške strani v Delu ste verjetno že našli nekaj takšnih umotvorov :), ko pa se jeza ohladi, ugotovim, da je v bistvu PR-ovec odlično opravil svoje delo (kar je tudi njegova naloga) in zato nanj sploh ne morem biti hud.
Seveda pa je naloga novinarja ali urednika, da takšen tekst:
- predela in relativizira.
- pusti nespremenjenega, vendar jasno opremi z oznako, da gre za sporočilo za javnost, ki ga je prejel od tiskovnega predstavnika (in s tem opozori bralce na morebitno preoptimistično perspektivo objavljenega teksta).
- v najslabšem primeru ne objavi.
Pa da ne bo pomote - o Eriku in Matjažu ter vsebini, ki je sprožila to debato, nimam mnenja, ker ga (pošteno povedano) ne morem imeti.