Teme iz oddelka Naš jezik | Gore-Ljudje

O prepovedi izraza gornik

Vojko Skok — 2009-08-01T18:36:19+02:00

Kar se sedaj dogaja, pa naj bo to Aljažev stolp, pa vsiljevanje oz. prepovedovanje besed, ja tako, kot da bi se vračali v kameno dobo. ,,Kremenčkovi,, nam ukazujejo, poveljujejo, kmalu še kovinskih palic, pa cepinov ne bomo smeli uporabljati, če le-ti ne bodo leseni. Jaz pa bom še vedno ostal gornik in bom hodil v gore, hribe in griče, pa če je to atu ,,Kremenčku,, všeč al pa ne.

Mustagh ali Muztagh ...?

Franci Savenc — 2008-09-12T14:05:46+02:00

Po daljši razpravi z e-dopisovanjem smo prišli do sklepa, da bi bilo glede na "našo transkripcijo" (poznamo pa le izgovorjavo domačinov: MUSTAAAg je zapisal Grega Kresal; zadnji glas se včasih komaj sliši ali pa tudi ne) in uradno pisanje Pakistancev ime gore še najbolje zapisati preprosto Mustag, v bolj poglobljenih besedilih morda z uvodno "razlago" Mustag (tudi Muztagh/Mustagh Tower, Ledeni stolp). Zaradi "tradicije" pa bodo mnogi verjetno še naprej pisali Mustagh Tower, torej s črko s (in ne z!), pa morda brez tistega "angleškega h" na koncu imena, ki ga opuščamo tudi pri mnogih drugih imenih (Daulagiri, Katmandu ...).

Urednik

Trenta

Mojca Luštrek — 2008-09-07T14:40:40+02:00

Res, zabavno se je igrati z besedami; to početje je eno mojih najljubših. A pri tem se dogaja podobno kot na primer pri igri z žogo: dokler gre gladko, igralci uživajo, ko gre kaj narobe, pa izgubijo živce, se malo obrcajo, pogoljufajo ali pa vsaj komu pokažejo sredinec ali zakolnejo ... In že je tu rumeni karton! Kdaj gre pri tej jezični (ti bi najbrž rekel jezikovni) igri kaj narobe? Kadar kdo pride navzkriž s pravili, navadami, pričakovanji. Rumeni karton pokaže ne le Toporišič, ampak neredko tudi naslovniki (bralci, poslušalci). Zdaj bova skušala ugotoviti, ali si ga ti pokazal upravičeno. Preden pogledava v pravopis, malo pomisliva s svojo glavo. Trentski je izpeljanka iz Trenta, trentarski pa iz Trentar. Se ti zdi, da ima Pelc (ta je že sam zase lastno ime, zato se piše z veliko) ime po Trenti ali po Trentarjih? Po moje po Trenti. Če imam prav, se na vse kriplje zavzemam za Trentski Pelc. Zdaj pa pogledam v pravopis. Glej ga, zlomka: tam je samo trentarski, o trentski pa ne duha ne sluha! Pravopis že spet enkrat nima prav, si rečem, in brskam naprej. Na planinski karti Julijske Alpe – vzhodni del – in v Atlasu Slovenije pa tudi v že precej stari Enciklopediji Slovenije najdem potrditev za svoj prav: Trentski Pelc. A človek ne sme biti prehitro zadovoljen (s seboj pa še posebno ne) – kaj pa če ima Simon prav in je res že »od nekdaj« Trentarski Pelc, samovoljni geodeti, kartografi in (hm) slavisti pa so vpeljali nekakšno novoto (bi ti rekel novotarijo?), samo da bo v skladu s »sistemom«? Ker dobri stari Mihelič ni bil ne oportunist ne nevednež, se zatečem še k njemu: hura, tudi pri njem najdem Trentski Pelc! Toda previdno, če ima Simon vendarle prav, bo Mihelič povedal kako pikro. Preberem in najdem – ravno nasprotno – nekaj, kar te bo moralo prepričati: »Že ime pove, da je to prava trentska /!/ gora. Nanj seveda ne pelje nobena pot, na vrh se je treba povzpeti po trentarsko /kakor Trentarji!/.« K temu šolskemu primeru ni treba nobene dodatne razlage. Zdaj pa še kulinarični del. Analogija ne deluje vedno. Polentarski pride od polentar, izpeljanka iz polenta pa je polenten, ne polentski; tako mi pravita moj jezikovni čut (ki se seveda lahko tudi moti) in jedilni list: polentna priloga, polentna skorjica ... mmm. Če bi se jezikovnim pravilom navkljub že od nekdaj res uporabljalo ime Trentarski Pelc, bi se utegnila celo strinjati s tabo, ker spreminjanje uveljavljenega za vsako ceno tudi ni posebno simpatično. Ali imaš v tem pogledu prav, ne vem, saj je edini vir, ki mi pri tem takole na hitro lahko pomaga, splet, ta pa je »premlad«, da bi lahko kaj povedal o tradiciji. Najdi.si: Trentski Pelc 345 zadetkov, Trentarski Pelc le 52; Google: Trentski Pelc 3.130 zadetkov, Trentarski Pelc le 608. Ampak to je samo statistika in ta v zvezi z jezikom ne more biti edino merilo. Čeprav mislim, da nimaš prav, sem tako rekoč navdušena nad tabo, ker te igra z besedami zabava. In ker ti ni vseeno.

markacije

Bruno Fras — 2008-07-17T18:57:38+02:00

Ni res, Aleš Kovač, markacija Poti kurirjev in vezistov NOV je modro - rumena. Modra barva predstavlja telekomunikacije, rumena pa pošto. Bruno Fras

Razlaga škotskih ocen

Tomo Vidjen — 2007-11-24T17:59:37+01:00

Same ocene so lepo opisane na tej povezavi : http://www.mountaindays.net/content/articles/gradesice.php . Mogoče so to neodzivne eminence imele to v mislih :)

Sredogorje

Miha Pavšek — 2007-06-11T13:33:21+02:00

V Sloveniji razlikujemo šest reliefnih tipov: ravnino, gričevje, hribovje, gorovje ter nizko in visoko planoto (Gabrovec in Hrvatin, 1998, 82–83). Vrhovi gorovij segajo nad gozdno mejo, v hribovjih znaša višinska razlika med slemeni in dolinami 300–1000 metrov, gričevja pa so območja z višinskimi razlikami med slemeni in dolinami do 300 metrov. Več: Geografski atlas Slovenije v poglavju relief (na zgoraj navedenih straneh). Glede višinskih metrov je to nekako stvar dogovora, bolj zanesljiva je opredelitev glede na gozdno mejo.

Sredogorje

Bojan Leskošek — 2007-06-10T08:39:18+02:00

Po Planinsken terminološkem slovarju gorski svet, ki sega do zgornje gozdne meje, kar je v naših krajih tipično ok. 1800 m, čeprav ponekod mnogo nižje (na Snežniku ok. 1500 m). Po drugi definiciji (vira se ne spomnim), ki uporablja fiksne višine, pa do 2000 m.

Sredogorje

Boris Kumer — 2007-06-08T08:11:10+02:00

»Glede na reliefno energijo razlikujemo sredogorje (pri nas ga opredeljujemo do nekako 1500 m nadmorske višine oziroma do zgornje gozdne meje in do 1000 m relativne višine med vznožjem in vrhom vzpetine) in visokogorje (nad 1500 m nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo in nad 1000 m relativne višine). Za sredogorje so praviloma značilne bolj blage, zaobljene reliefne oblike, za visokogorje pa skalnat svet ostenij, strmih vrhov, ozkih grebenov, krnic in ledeniških dolin, saj se površje lahko razteza nad zdajšnjo snežno mejo, v pleistocenskih poledenitvah pa so ga preoblikovali ledeniki in ledeniški pojavi. Glede na izoblikovanost vršnega dela razlikujemo grebenasto, verižno, kopasto in planotasto gorovje.« Zgornje sem našel na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/zgds/11-12-02.htm ; oglejte si naslov »Gorovje«. Načelno se ujema z definicijo v SSKJ, kjer zasledimo: »sredogorje -a s (o) geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet« Opomba. Geografija ni moje področje. Zgolj slučajno sem, kakšno leto nazaj, podobno informacijo iskal zase. Upam, da vam bo koristilo!

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-02-05T11:25:16+01:00

Najlepša hvala za odgovor! Gašper

markacije

Aleš Kovač — 2007-02-05T08:20:56+01:00

KOlikor je meni znano je to transvezala oz. Pot kurirjev in vezistov http://www.drustvo-prijateljev-poti.si/ LP Aleš

markacije

Igor Pavlič — 2007-02-03T22:09:24+01:00

Rdeč krog z rumenim jedrom je pa geološka markacija (na Geološki transverzali). Sem ti pa poslal slikce markacij Zavoda za gozdove!

markacije

Igor Zlodej — 2007-02-03T21:21:33+01:00

Kolikor jaz o teh markacijah vem, se za označevanje planinskih poti v Sloveniji uporablja rdeče - bela Knafelčeva markacija. Izjemni oznaki, ki se pojavljata pa sta še: Obmejna markacija za označevanje planinskih poti po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, to je klasična rdeče - bela markacija z dodanim zelenim zunanjim krogom v velikosti 12 cm in Markacija za ozančevanje evropskih peš poti E-6 in E-7 rumene - rdeča markacija velikosti 8 ali 10 cm. Lp

markacije

Matevž Vučer — 2007-02-03T21:16:55+01:00

Modro-rumene markacije se uporabljajo na gozdnih učnih poteh. Ponavadi se ob takih poteh pojavljajo še teblice z imeni rastlin, lahko tudi raznih objektov, kot tudi informacijska tabla z opisom in podatki o poti.

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-02-03T20:21:43+01:00

Noben ne ve?

Leksikon

Franci Savenc — 2007-01-28T16:02:01+01:00

Lepa hvala, z nekaj zamude smo popravka vnesli. Se priporočamo za nadaljnje pripombe in dopolnitve.

Urednik

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-01-19T18:24:10+01:00

Kje je možno videti pomen različnih tipov markacij? Zanimajo me predvsem krogi modro-rumenih barv. Koliko je različnih oznak? Hvala.

markacije

Branko Jensterle — 2006-09-17T16:17:52+02:00

Tradicionalna Standardna označba poti v Sloveniji Rdeč krogec z belo piko. Lp.

Iz Kranjskega Raka

Ivan Pepelnjak — 2004-07-25T20:38:56+02:00

Hvala za opozorilo, popravek in obilo dodatnih informacij. Opis izleta je že popravljen. Glede na to, kakšna tipografija (font) je uporabljena na zemljevidih Geodetske uprave, bi sklepal, da sta Kranjski Rak in Štajerski Rak ledinski, ne pa krajevni imeni, zagotovo pa nista samo imeni gostišč. Zanimivo pa je, da (rumeni uradni) kažipoti s ceste proti Črnivcu kažejo tako na Volovljek kakor tudi na Kranjski Rak; očitno nisem edini, ki ga Raki begajo :)

markacije

Franci Savenc — 2004-02-28T09:08:13+01:00

Razlaga izraza "knáfelčeva markácija" iz Planinski terminološki slovar, ki je izšel v Založbi ZRC SAZU, Ljubljana 2002, bo mislim kar zadoščal: knáfelčeva markácija ~e ~e ž markacija iz rdečega kolobarja okoli belega polja, imenovana po članu Slovenskega planinskega društva Alojzu Knafelcu To je torej naša vsakdanja markacija, standardna na naših planinskih poteh. Alojz Knafelc (1859 - 1937) pa je v vesti o njegovi smrti (PV 1937, str. 170) označen kot ... ves svoj čas posvetil realnim potrebam slovenskega planinstva ... Po njegovih markacijah smo vsi hodili, njegove zemljevide vsi razgrinjali .... Bil je tisti, ki nam je za vedno dal za naše gore značilno rdeče belo oznako - markacijo.

Izrazje

puri - — 2003-11-27T01:25:00+01:00
Zanimivo, da se je taisti spodrsljaj zapisal tudi v SSKJ, kjer tolmačijo zvezo "zapadno kamenje" kot "padajoče odkrušeno kamenje". ;)