Teme iz oddelka Naš jezik | Gore-Ljudje

Razlaga škotskih ocen

Tomo Vidjen — 2007-11-24T17:59:37+01:00

Same ocene so lepo opisane na tej povezavi : http://www.mountaindays.net/content/articles/gradesice.php . Mogoče so to neodzivne eminence imele to v mislih :)

Sredogorje

Miha Pavšek — 2007-06-11T13:33:21+02:00

V Sloveniji razlikujemo šest reliefnih tipov: ravnino, gričevje, hribovje, gorovje ter nizko in visoko planoto (Gabrovec in Hrvatin, 1998, 82–83). Vrhovi gorovij segajo nad gozdno mejo, v hribovjih znaša višinska razlika med slemeni in dolinami 300–1000 metrov, gričevja pa so območja z višinskimi razlikami med slemeni in dolinami do 300 metrov. Več: Geografski atlas Slovenije v poglavju relief (na zgoraj navedenih straneh). Glede višinskih metrov je to nekako stvar dogovora, bolj zanesljiva je opredelitev glede na gozdno mejo.

Sredogorje

Bojan Leskošek — 2007-06-10T08:39:18+02:00

Po Planinsken terminološkem slovarju gorski svet, ki sega do zgornje gozdne meje, kar je v naših krajih tipično ok. 1800 m, čeprav ponekod mnogo nižje (na Snežniku ok. 1500 m). Po drugi definiciji (vira se ne spomnim), ki uporablja fiksne višine, pa do 2000 m.

Sredogorje

Boris Kumer — 2007-06-08T08:11:10+02:00

»Glede na reliefno energijo razlikujemo sredogorje (pri nas ga opredeljujemo do nekako 1500 m nadmorske višine oziroma do zgornje gozdne meje in do 1000 m relativne višine med vznožjem in vrhom vzpetine) in visokogorje (nad 1500 m nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo in nad 1000 m relativne višine). Za sredogorje so praviloma značilne bolj blage, zaobljene reliefne oblike, za visokogorje pa skalnat svet ostenij, strmih vrhov, ozkih grebenov, krnic in ledeniških dolin, saj se površje lahko razteza nad zdajšnjo snežno mejo, v pleistocenskih poledenitvah pa so ga preoblikovali ledeniki in ledeniški pojavi. Glede na izoblikovanost vršnega dela razlikujemo grebenasto, verižno, kopasto in planotasto gorovje.« Zgornje sem našel na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/zgds/11-12-02.htm ; oglejte si naslov »Gorovje«. Načelno se ujema z definicijo v SSKJ, kjer zasledimo: »sredogorje -a s (o) geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet« Opomba. Geografija ni moje področje. Zgolj slučajno sem, kakšno leto nazaj, podobno informacijo iskal zase. Upam, da vam bo koristilo!

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-02-05T11:25:16+01:00

Najlepša hvala za odgovor! Gašper

markacije

Aleš Kovač — 2007-02-05T08:20:56+01:00

KOlikor je meni znano je to transvezala oz. Pot kurirjev in vezistov http://www.drustvo-prijateljev-poti.si/ LP Aleš

markacije

Igor Pavlič — 2007-02-03T22:09:24+01:00

Rdeč krog z rumenim jedrom je pa geološka markacija (na Geološki transverzali). Sem ti pa poslal slikce markacij Zavoda za gozdove!

markacije

Igor Zlodej — 2007-02-03T21:21:33+01:00

Kolikor jaz o teh markacijah vem, se za označevanje planinskih poti v Sloveniji uporablja rdeče - bela Knafelčeva markacija. Izjemni oznaki, ki se pojavljata pa sta še: Obmejna markacija za označevanje planinskih poti po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, to je klasična rdeče - bela markacija z dodanim zelenim zunanjim krogom v velikosti 12 cm in Markacija za ozančevanje evropskih peš poti E-6 in E-7 rumene - rdeča markacija velikosti 8 ali 10 cm. Lp

markacije

Matevž Vučer — 2007-02-03T21:16:55+01:00

Modro-rumene markacije se uporabljajo na gozdnih učnih poteh. Ponavadi se ob takih poteh pojavljajo še teblice z imeni rastlin, lahko tudi raznih objektov, kot tudi informacijska tabla z opisom in podatki o poti.

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-02-03T20:21:43+01:00

Noben ne ve?

Leksikon

Franci Savenc — 2007-01-28T16:02:01+01:00

Lepa hvala, z nekaj zamude smo popravka vnesli. Se priporočamo za nadaljnje pripombe in dopolnitve.

Urednik

markacije

Gašper Mlinšek — 2007-01-19T18:24:10+01:00

Kje je možno videti pomen različnih tipov markacij? Zanimajo me predvsem krogi modro-rumenih barv. Koliko je različnih oznak? Hvala.

markacije

Branko Jensterle — 2006-09-17T16:17:52+02:00

Tradicionalna Standardna označba poti v Sloveniji Rdeč krogec z belo piko. Lp.

Iz Kranjskega Raka

Ivan Pepelnjak — 2004-07-25T20:38:56+02:00

Hvala za opozorilo, popravek in obilo dodatnih informacij. Opis izleta je že popravljen. Glede na to, kakšna tipografija (font) je uporabljena na zemljevidih Geodetske uprave, bi sklepal, da sta Kranjski Rak in Štajerski Rak ledinski, ne pa krajevni imeni, zagotovo pa nista samo imeni gostišč. Zanimivo pa je, da (rumeni uradni) kažipoti s ceste proti Črnivcu kažejo tako na Volovljek kakor tudi na Kranjski Rak; očitno nisem edini, ki ga Raki begajo :)

markacije

Franci Savenc — 2004-02-28T09:08:13+01:00

Razlaga izraza "knáfelčeva markácija" iz Planinski terminološki slovar, ki je izšel v Založbi ZRC SAZU, Ljubljana 2002, bo mislim kar zadoščal: knáfelčeva markácija ~e ~e ž markacija iz rdečega kolobarja okoli belega polja, imenovana po članu Slovenskega planinskega društva Alojzu Knafelcu To je torej naša vsakdanja markacija, standardna na naših planinskih poteh. Alojz Knafelc (1859 - 1937) pa je v vesti o njegovi smrti (PV 1937, str. 170) označen kot ... ves svoj čas posvetil realnim potrebam slovenskega planinstva ... Po njegovih markacijah smo vsi hodili, njegove zemljevide vsi razgrinjali .... Bil je tisti, ki nam je za vedno dal za naše gore značilno rdeče belo oznako - markacijo.

Izrazje

puri - — 2003-11-27T01:25:00+01:00
Zanimivo, da se je taisti spodrsljaj zapisal tudi v SSKJ, kjer tolmačijo zvezo "zapadno kamenje" kot "padajoče odkrušeno kamenje". ;)

Razlaga škotskih ocen

Iztok — 2003-10-07T12:11:00+02:00
Pa dobro no, a nobeden na tem svetu nima pojma kaj nekatere "legende" plezajo. Ampak jim vsi samo kimamo...haloo...A bi si prosim kakšna od njihovih visokosti vzela svojih 5 min. njihovega predragocenega časa in meni neukemu sotrpinu mnogih, ki samo vneto prikimavajo razložila teh par ocen. Lep pozdrav! P.s.: Da bomo drugič vedeli komu naj se priklonimo...

Ferate

Franci Savenc — 2003-10-06T14:04:00+02:00
Špela, ti bom kar povzel razlago iz našega planinskega terminološkega slovarja: feráta, v italijanskih Dolomitih zavarovana plezalna pot ali zelo zahtevna planinska pot. Izraz je iz italijanščine (ferrata, via ferrata). Pri nas se uporablja tudi izraz plezalna pot, zelo zahtevna planinska pot pa je v skladu z standardizacijo PZS.

Ledine/Vadine

Herman — 2003-08-23T23:31:00+02:00
Slovenci premoremo prekrasna imena gora, vrhov, planin, planot in ledinska imena posameznih predelov. Vsa ta imena so jim nadeli domačini in z njimi v prejšnjih stoletjih kljubovali tudi ponemčevalnim pritiskom. Zato se mi zdi prav in pošteno, da bi na kartah in v vodnikih upoštevali lokalno rabo, čeprav ta ni vedno povsem v skladu s togimi slovničnimi pravili. Zakaj je, naprimer, gora v Savinjskih Alpah na vseh zemljevidih označena kot Krofička, čeprav jo domačini imenujejo Grofička (po legendi o lovcu Grofiču)? Z upoštevanjem lokalne rabe bi tudi omogočili boljše razločevanje med gorami in drugimi zemljepisnimi predeli, ki nosijo enaka imena (na Interaktivnem naravovarstvenem atlasu Slovenije sem naštel skoraj 20 zemljepisnih imel Ledina in Ledine). Seveda pa bi se geografi, jezikoslovci ter izdelovalci zemljevidov in planinskih kart in vodnikov morali poenotiti pri rabi posameznih imen, sicer bodo povzročili še večjo zmedo. Sicer pa me nekam pritisne ob grozni misli, da bom lepega na planinski karti namesto zdajšnjega 'sočnega' Gamsovega skreta (pod Skuto) prebral ime Gamsovo stranišče ali celo Gamsov WC...

Ledine/Vadine

Rebeka Bešter - brez — 2003-08-22T08:21:00+02:00
Na Jezerskem rečejo domačini Vadine in v vseh jezerskih planinskih vodnikih tudi tako piše. Ker so pa Vadine pod PD Kranj jim pa Kranjci pravijo Ledine. Vadina namreč pomeni ravnino na polju, in ker je gor precej ravno oz. je kakor ena poljana med hribi se reče vadina. Menim, da bi pri pisanju imen gora morali upoštevati predvsem domača imena, ki jih domačini uporabljajo že stoletja in ne nekih umetnih tvorb slavistev, ki gora še od daleč niso videli - pa naj to velja za Prisank/Prisojnik, Mangrt/Mangart, Vadine/Ledine itd. Lep pozdrav Rebeka Bešter