Arhiv objav

Iz časa / Mlado Jutro (1931) - Josip Vandot: Čudno in skoraj neverjetno se vam bo zdelo, da je imel Zlatorog, slavni triglavski divji kozel, brata, ki je bil močnejši in lepši od Zlatoroga. A vse to je bilo res. Saj starejši ljudje pod Martuljkom še danes pripovedujejo o Zlatorogovem bratu.

Šumc - Štefan Lednik: Leta 2002 sem objavil v Koroškem Fužinarju prispevek o Volinjaku. Napisal sem ga na spodbudo vse bolj množičnim sprehajalcem pobočij onkraj Meže.

Glasilo Gorjanc - Marjan Zupan: Vsa ledinska imena krajev, dolin, pečin in gora, skratka geografska imena vsevprek, nosijo neko časovno bolj ali manj odmaknjeno sporočilo, ki se skriva tudi v različnih, med lokalnim  prebivalstvom zraslih, mitih in legendah.

Starodavne legende: Odkod Elbrusu dva vrhova?

Iz časa / Domoljub (1901) - Lovro, Gorska pravljica: Pred davnim časom se je na visokih planinah med sivimi skalnimi stenami in mogočnimi gorskimi velikani valovilo čudovito jezero.

L. F. Čerskij: Osetinska legenda izpod Elbrusa

Slovenske novice - Lovro Kastelic: ... ta ljepi, na drugi ta grdi

Črjanske cajtnge, december 2010 - Ivan Kočnik: Naša babica nam je večkrat pripovedovala o tem dogodku in to je čista resnica. Bilo je 17. julija 1875, ko se je nad Peco in Toplo utrgal oblak.

Novice občine Žirovnice - Iz preteklosti: Zgodba o Žirovniškem Trebušniku ali kdo je bil Trebušnikov stric?

Iskanje izročila: Planinci, ki stopajo (se vozijo) proti Raduhi na pot iz Luč, se znajdejo na razpotju, ki je imelo včasih lepo znamenje. Danes je na tem razpotju že cesta in le malo dlje stoji novo nabožno znamenje.

Obe skali sta z Velega polja in Vodnikove koče prav dobro vidni in izraziti točki, le da so pogledi planincev bolj usmerjeni proti Triglavu in Šmarjetni glavi.

Planinski glas - Lojze Rifl: Vsako leto prvo soboto v juniju, kmetje z Gozda in okoliških vasi v kamniški občini, odženejo živino na Gojško planino. Neprekinjeno že petinštirideset let pri tem tudi sam sodelujem.

Izročilo, Zvonček (1927) - Fran Rojec: Prelepi majski dnevi vabijo in kličejo v prirodo, ki je na novo oživljena ter zopet bogato okrašena z zelenjem in cvetjem. Temu vabilu se radi odzovejo mladi in stari.

Zvonček (1903) - Mihael R.: Ko boste, ljubi čitatelji, dorasli in pričeli obiskovati krasne naše slovenske planine, ne pozabite tudi na 1119 m visoko Mrzlico nad Hrastnikom na Štajerskem.

Zvonček (1912) - Fran Košir: Potopisna črtica. / Dragi Makso!

Zvonček (1910) - Ivan Košir: Slovenskih gora ljubitelji so priredili preteklo nedeljo izlet na Boč. Izleta sem se udeležil tudi jaz. Evo Ti poročila o njem

Zvonček (1919) - Ivan Erbežnik: Zgodba iz davnih let.

Zvonček (1913): Lov na svisca je v alpskih deželah jako priljubljen. Alpski lovci ga imenujejo »Mankey«. Ker je žival zaradi svoje neokretnosti silno plaha in obenem grozno previdna, morajo biti lovci jako oprezni in vztrajni.

Zvonček (1911) - Ivo Trošt: Na jugu nedaleč od sedanje Ljubljane sta gospodovala v davnem času mogočna brata Krim in Mokrec.

Nekje skozi Blegoš, pravijo, pelje zlata žila, debela kakor stropni tram - a nihče natančno ne ve, kje je. Pač pa bo gotovo vsakdo, ki bo lazil na Blegoš, stopil na »ta lačno korenino«, čemur sledi huda lakota. Da do tega ne pride, pomaga najbolje - poln nahrbtnik.

Osnovna šola Blaža Arniča Luče - Podružnica Solčava: Raziskovalna naloga učencev 3. in 4. razreda

Zvonček (1925) - Juraj Jurajevič: Na Koroškem je gora Dobrač. Pod to goro je velika vas a okrog vasi in še daleč naokolo so bivale svoj čas, kakor pravijo, zelene kače ali kače zelenke.

Zvonček (1933): Pomni, dragi bralec, bralka, zgodba bodi vam v pouk — vsako vreme ni za  - Smuk!

Pavel Kunaver: »Marsikatero ime, ki smo ga navedli, bo prej ali slej pozabljeno, posebno v gozdnem delu ...«  Turni na robu Kalc

Lojze Zupanc: V Mozirskem gradu, ki ga že zdavnaj ni več, je v starih časih živel knez, tako jezljiv, da je vselej, kadar se je razjezil, ubil tlačana. Niti lastni ženi ni prizanesel!

Planinski vestnik: Kaj je doživel v Bogatinu oglar Šrauf
Kako so Čadržani šli v Bogatin po zlato
Kako jo je Stroje iz Kanala skupil v Bogatinu 

Lojze Zupanc: Na Raduhi planini je živel velikan, ki je bil takšen hrust, da je v hosti izpulil smreko, osmukal njene veje - pa je imel popotno palico. Potikal se je po hostah med Lučami in Solčavo ter lovil medvede, gamse in jelene, si jih pekel na ražnju in se mastil, žejo pa si je gasil v Savinji.

Lojze Zupanc: Stari Gorogranci pripovedujejo, da je bilo v starih časih pod Kašno planino jezero, v katerem je živela velika in požrešna riba.

Josip Vandot: Krščanstvo je velikim, prastarim poganskim praznikom prirode umno in obzirno vcepilo svoj značaj, z uspehom, da so ljudje polagoma pozabili na prvotni pomen, ki so ga imeli poganski verski običaji.

Lojze Zupanc: V tistih davnih dneh, ko so še živele vile, žalik žene, škratje, palčki in povodni možje se je po Savinjski dolini klatil velikan, ki je bil takšen hrust, da je lahko z enim samim korakom prestopil visoko Menino planino.

Lojze Zupanc: V starih časih sta v Zadrečki dolini živela dva velikana. Prvi je bival na vrhu Menine planine, drugi pa na vrhu Rogatca.

Lujze Zupanc: Tamkaj, kjer je danes gora Olševa, so v davnih davnih dneh živeli trije velikani: oče velikan, mati velikanka in sinček velikanček.

Franc Bergant - Jefar (1879 - ….): Oče je imel tri sinove. Rekel jim je, da bo dal posestvo tistemu, ki bo imel največ denarja. Dva sta se trudila, da bi kaj zaslužila, tretji pa ne. Raje je na Planini pasel živino.

Lojze Zupanc: Ko še ni bilo reke Drete, Menine planine in jezerca Bibe na Menini, so na Rogatcu živele vile, ki so prihajale v dolino in svetovale kmetom, kdaj naj sejejo in žanjejo.

Fran Kocbek: Narodne pripovedke in pravljice iz gornjegrajskega okraja

Stare legende - Ivan Kenda: Na Štajerskem nekje se nahaja visoka gora Kozjak, čije se precej strmi vrh pokrivajo sive skale.

Naša sodobnost (1957) - Franjo Baš: V IX. Poročilu Avstrijskega muzeja za narodopisje (Veroffentlichungen des Osterreichischen Museums fiir Volkskunde) na Dunaju je leta 1956 izšla zbirka pohorskih pripovedk (Bachern-Sagen, Volksiiberlieferungen aus der alten Untersteiermark) Paula Schlosserja.

Planinski vestnik (1956) - Boris Režek: V letu 1820

Josip Vandot: Armada turistov se veča od leta do leta. Današnje medsebojno družabno življenje je postalo človeku omledno in ga v duševnih težnjah ne zadovoljuje. Zato se zateka tja, kamor se je človek zatekal že vse čase - k naravi, ki je neizčrpna in neizpremenljiva ter vedno sama sebi dosledna.

A. Sič: Bilo je pred davnimi leti. Dogovorili smo se, da gremo v Kamniške Planine.