Arhiv objav

Iz časa/Slovenski dom (1942) – Mirko Kunčič, planinska pravljica (z dodanimi opombami in pojasnili): Vsak rob, vsaka skala, vsaka gmajna, vsaka grapa, vsaka gošča, vsak potok ima svojo povest.

Planinski glas - Vilko Rifel: ... Že več kot petnajst let vsako leto zapored vsaj teden dni letnega dopusta preživim s svojo družino v vlogi pastirja v Hautežovi bajti na Velikem Stanu na Veliki planini.

Planinski glas - Po pripovedi Špinovega Lojzeta: To mi je povedal Vajnarjev oče, ki si je tudi sam šel ogledat ubitega medveda. Dogodek naj bi se zgodil med leti 1950 in 60.

Izročilo/dr. Henrik Steska, PV - Bohinj: Bilo je pozno na kresni večer in kresovi so na robu Komne že ugašali. Vseobči mir je ljudi in živali kar plašil in oznanjal bližajoči se preokret v naravi. In res je tudi tu po Bohinju kmalu završalo, v Komarči je bila z rušjem in slečem ...

Gorjanc - Marjan Zupan: ... pripovednik iz Zgornjih Gorij pri Bledu, se je rodil 9. septembra leta 1846 kmetu Jožefu in Mariji, rojeni Šimnič, pri Zidanku.

Iz časa/Slovenska bčela (1852): Visoko na Zaplati v sredi zelenih travnikov in pašnikov je majhen štirovoglast gojzd, ki se prav lepo iz ravnine vidi.

Mlado Jutro (1932) - Josip Vandot: Visoko v naših hribih je živel modrijan, ki je mislil, da je v modrosti prekosil vse ljudi na svetu. Njegov dom je bila lesena koliba, preživljal se je poleti z jagodami in sadjem, a pozimi s posušenim zeliščem.

Po pripovedi Mihaele Prelesnik Vogarjeve iz Bistričice zapisal Rifel Vilko

Obalne galerije Piran: Ilustracije Štefana Turka

Iz časa / Mlado Jutro (1931) - Josip Vandot: Čudno in skoraj neverjetno se vam bo zdelo, da je imel Zlatorog, slavni triglavski divji kozel, brata, ki je bil močnejši in lepši od Zlatoroga. A vse to je bilo res. Saj starejši ljudje pod Martuljkom še danes pripovedujejo o Zlatorogovem bratu.

Šumc - Štefan Lednik: Leta 2002 sem objavil v Koroškem Fužinarju prispevek o Volinjaku. Napisal sem ga na spodbudo vse bolj množičnim sprehajalcem pobočij onkraj Meže.

Glasilo Gorjanc - Marjan Zupan: Vsa ledinska imena krajev, dolin, pečin in gora, skratka geografska imena vsevprek, nosijo neko časovno bolj ali manj odmaknjeno sporočilo, ki se skriva tudi v različnih, med lokalnim  prebivalstvom zraslih, mitih in legendah.

Starodavne legende: Odkod Elbrusu dva vrhova?

Iz časa / Domoljub (1901) - Lovro, Gorska pravljica: Pred davnim časom se je na visokih planinah med sivimi skalnimi stenami in mogočnimi gorskimi velikani valovilo čudovito jezero.

L. F. Čerskij: Osetinska legenda izpod Elbrusa

Slovenske novice - Lovro Kastelic: ... ta ljepi, na drugi ta grdi

Črjanske cajtnge, december 2010 - Ivan Kočnik: Naša babica nam je večkrat pripovedovala o tem dogodku in to je čista resnica. Bilo je 17. julija 1875, ko se je nad Peco in Toplo utrgal oblak.

Iz časa/Ljubljanski časnik (1850) - Planjavski: Na znožju sivega Grintovca je stala nekdaj bela cerkvica svete Katarine.

Novice občine Žirovnice - Iz preteklosti: Zgodba o Žirovniškem Trebušniku ali kdo je bil Trebušnikov stric?

Iskanje izročila: Planinci, ki stopajo (se vozijo) proti Raduhi na pot iz Luč, se znajdejo na razpotju, ki je imelo včasih lepo znamenje. Danes je na tem razpotju že cesta in le malo dlje stoji novo nabožno znamenje.

Obe skali sta z Velega polja in Vodnikove koče prav dobro vidni in izraziti točki, le da so pogledi planincev bolj usmerjeni proti Triglavu in Šmarjetni glavi.

Planinski glas - Lojze Rifl: Vsako leto prvo soboto v juniju, kmetje z Gozda in okoliških vasi v kamniški občini, odženejo živino na Gojško planino. Neprekinjeno že petinštirideset let pri tem tudi sam sodelujem.

Izročilo, Zvonček (1927) - Fran Rojec: Prelepi majski dnevi vabijo in kličejo v prirodo, ki je na novo oživljena ter zopet bogato okrašena z zelenjem in cvetjem. Temu vabilu se radi odzovejo mladi in stari.

Zvonček (1903) - Mihael R.: Ko boste, ljubi čitatelji, dorasli in pričeli obiskovati krasne naše slovenske planine, ne pozabite tudi na 1119 m visoko Mrzlico nad Hrastnikom na Štajerskem.

Zvonček (1912) - Fran Košir: Potopisna črtica. / Dragi Makso!

Zvonček (1910) - Ivan Košir: Slovenskih gora ljubitelji so priredili preteklo nedeljo izlet na Boč. Izleta sem se udeležil tudi jaz. Evo Ti poročila o njem

Zvonček (1919) - Ivan Erbežnik: Zgodba iz davnih let.

Zvonček (1913): Lov na svisca je v alpskih deželah jako priljubljen. Alpski lovci ga imenujejo »Mankey«. Ker je žival zaradi svoje neokretnosti silno plaha in obenem grozno previdna, morajo biti lovci jako oprezni in vztrajni.

Zvonček (1911) - Ivo Trošt: Na jugu nedaleč od sedanje Ljubljane sta gospodovala v davnem času mogočna brata Krim in Mokrec.

Nekje skozi Blegoš, pravijo, pelje zlata žila, debela kakor stropni tram - a nihče natančno ne ve, kje je. Pač pa bo gotovo vsakdo, ki bo lazil na Blegoš, stopil na »ta lačno korenino«, čemur sledi huda lakota. Da do tega ne pride, pomaga najbolje - poln nahrbtnik.

Osnovna šola Blaža Arniča Luče - Podružnica Solčava: Raziskovalna naloga učencev 3. in 4. razreda

Zvonček (1925) - Juraj Jurajevič: Na Koroškem je gora Dobrač. Pod to goro je velika vas a okrog vasi in še daleč naokolo so bivale svoj čas, kakor pravijo, zelene kače ali kače zelenke.

Zvonček (1933): Pomni, dragi bralec, bralka, zgodba bodi vam v pouk — vsako vreme ni za  - Smuk!

Pavel Kunaver: »Marsikatero ime, ki smo ga navedli, bo prej ali slej pozabljeno, posebno v gozdnem delu ...«  Turni na robu Kalc

Lojze Zupanc: V Mozirskem gradu, ki ga že zdavnaj ni več, je v starih časih živel knez, tako jezljiv, da je vselej, kadar se je razjezil, ubil tlačana. Niti lastni ženi ni prizanesel!

Planinski vestnik: Kaj je doživel v Bogatinu oglar Šrauf
Kako so Čadržani šli v Bogatin po zlato
Kako jo je Stroje iz Kanala skupil v Bogatinu 

Lojze Zupanc: Na Raduhi planini je živel velikan, ki je bil takšen hrust, da je v hosti izpulil smreko, osmukal njene veje - pa je imel popotno palico. Potikal se je po hostah med Lučami in Solčavo ter lovil medvede, gamse in jelene, si jih pekel na ražnju in se mastil, žejo pa si je gasil v Savinji.

Lojze Zupanc: Stari Gorogranci pripovedujejo, da je bilo v starih časih pod Kašno planino jezero, v katerem je živela velika in požrešna riba.

Josip Vandot: Krščanstvo je velikim, prastarim poganskim praznikom prirode umno in obzirno vcepilo svoj značaj, z uspehom, da so ljudje polagoma pozabili na prvotni pomen, ki so ga imeli poganski verski običaji.

Lojze Zupanc: V tistih davnih dneh, ko so še živele vile, žalik žene, škratje, palčki in povodni možje se je po Savinjski dolini klatil velikan, ki je bil takšen hrust, da je lahko z enim samim korakom prestopil visoko Menino planino.