Arhiv objav

Množično obiskana vzpetina nad Kamnikom nudi čudovit razgled po okolici, obenem pa je lahko tudi izhodišče za vzpon na Veliko planino.

Planinski svet, ki pomladi, ko cvetijo narcise, privabi številne obiskovalce.

Kratek vzpon na bohinjsko razgledno točko. Ko so na dosegu roke Vogel, Komna, Komarča, Vogar in Studor.

Ko se pelješ proti Gorenjski, cerkvice Svetega Petra nad Begunjami ni mogoče prezreti.

Tone Svetina je nekoč zapisal, da je goro treba prigarati, če hočeš doživeto srečo vrha. Vzpona po Slovenski smeri preko severne triglavske stene nisem doživela kot garanja, temveč kot tisti prvinski stik s skalo, ki gorniku nudi užitek.

Skriti vrh, na katerega vodi neoznačena pot, je še posebej lep zdaj, ko macesni spreminjajo svojo barvo, zdaj, ko se narava pripravlja na zasluženi počitek.

Krvavec pozimi obiskujejo smučarji in deskarji, poleti s svojo čudovito floro privablja zeliščarje, obenem pa je kolesarski vzpon na Zvoh izziv za gorskega kolesarja.

Jezerski vrh, ki ima polovico imena enakega kot njegov 904 višinske metre višji bratranec, ki leži nad Makekovo Kočno.

Lepotica zahodnih Karavank je zadnji dvatisočak v verigi. Mogočna gora s piramidno obliko je vidna daleč naokoli. Pred dobrimi 15 leti je bil dostop s slovenske strani prepovedan oz. otežen.

Pogled na svet, kjer se bohotita najvišja vrhova v Sloveniji; svet, kjer nas lepota narave nagovarja z našo začudenostjo nad njo.

Vitek stožec, ki s "foušijo" zre v veličasten greben Košute. Verjetno se počuti zapostavljenega in odrinjenega. A za obisk se mu ni treba bati.

Impozantna gora, z mogočno severno steno, je zaradi svoje oblike ena najbolj občudovanih gora v Julijskih Alpah.

Razgled pomirjajoč za dušo in razbijajoč za srce.

Petkilometerski greben leži med Peco in Raduho. Gora polna skrivnostnih skalnih oblik, ogromnih oken in stopinj kamenodobnega človeka.

Kolos na meji med Primorsko in Gorenjsko, s katerega nas gleda Ajdovska deklica

Dramatična pripoved Matere Narave, ki te ne pusti malodušnega. Bisera slovenskega alpskega sveta

Greben spodnje bohinjskih gora me je mikal že nekaj časa. Na soparen petek smo se s prijateljicami odločile, da krenemo v soboto; z upanjem, da bo na grebenu morda vsaj malo pihal veter. Pihalo je, a bilo je tudi vroče.

Tudi tako je dr. Julius Kugy označil naš današnji cilj. Zanj je bila to najmogočnejša gora Julijcev. Njegov greben se dobesedno pne v nebo. Nobeden od dostopov ni povsem enostaven. Mi se bomo danes nanj povzpeli z najprijaznejše strani, z juga, s planine Pecol.

Nezahteven in lahek, prav udoben, je vzpon na Špik Hude police. Po travnatem južnem pobočju je speljana stara vojaška mulatjera, ki se spretno izogne vsem skalnatim oviram. Po poteh italijanskih "alpinov" iz prve svetovne vojne.

Današnja tura tehnično ni zahtevna, je pa vsekakor fizično naporna, saj je dolga približno 10 oz. 11 ur. Potrebne je kar nekaj uhojenosti in kondicije, za lepoto ture je pa skoraj nujen tudi jasen dan, ki vam bo nudil čudovit razgled.

Soriška planina je manjše smučišče nad vasjo Sorica, na meji z Bohinjem, primerna za prve zavoje na snegu, tipično družinsko smučišče. Obisk planine pa ni zanimiv le pozimi, temveč tudi poleti, saj nam nudi vzpone na 5 vrhov, ki so grebensko medseboj povezani. Dravh – Lajnar – Slatnik – Šavnik - Možic.

Kamniška Bistrica je izhodišče za številne čudovite ture v visokogorje, a mi se danes ne bomo povzpeli niti do 2000 metrov

Ratitovec uvrščamo še v Julijske Alpe, torej v njihov najbolj vzhodni del. Čeprav se po višini in atraktivnosti ne more primerjati z našimi najvišjimi vrhovi, pa nam nudi nanje prečudovit razgled.

Najbrž eden najpogosteje obiskanih dvatisočakov. Glavni razlog: lahek vzpon in fantastičen razgled. Na njegovem vrhu je lahko tudi velika gneča.

Vzpon na Kozji vrh ni ravno romarska pot. Neobljuden vrh, kjer najdete mir in tišino. Primeren tudi v poznem poletju, ko je močno vroče, saj pot poteka po severni strani v senci.

Slovenija, za katero radi rečemo, da je v obliki "kokoši", ima tik nad svojim repom eno od tromej

Travnato pobočje je pozimi tursnosmučarski raj, preko celega leta pa razglednik v samo nedrje slovenskega Očaka. Obiskana dama Karavank.

Popoldanski skok na naš današnji cilj naj bo primer nabiranja kondicije za poletno sezono.

Simpatična pot, primerna za pohodnike in kolesarje.

Nezahteven vzpon ob potoku, ki je pitna voda večini Kranjčanov.

Kärntner Storschitz je razglednik z avstrijske strani - Pristovški Storžič

Dolga tura, na kateri se ne gleda na uro, temveč se uživa v lepotah narave okoli slovenskega očaka. Po delčku poti štirih srčnih mož iz Bohinja.

Lepo oblikovana gora, v obliki geometrijskega stožca, je verjetno zaradi ugodne geografske lege eden najbolj obiskanih dvatisočakov v Sloveniji.

Od daleč strma gora, ki ima lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar, kjer narava in zgodovina živita v sožitju.

Nad Ledinami se bohotita Jezerski Babi, Mala in Velika, na vrh katerih vodita dve markirani poti, ki pa sta zaradi plezanja po feratah precej zahtevni in nevarni. Danes gremo na "ta veliko".

Kočna in Grintavec sta dve markantni gori, prisotni skoraj na vseh panoramskih fotografijah Kranja. Od nižine do vrha pa je precejšnja višinska razlika

Prijetno speljana planinska pot, z nekaj rahlo izpostavljenimi deli; pot, ki se konča v naročju Kamniško-Savinjskih Alp.

Adrenalinska pot za ljubitelje planin in gorskega kolesarjenja

Pogled na mogočnega, a krušljivega lepotca. Ko obstane dih...

Dobrčo bi po legi prištevali h Karavankam, vendar so jo geologi in geografi uvrstili med Kamniške Alpe. Gora za preizkus planinske in kolesarske kondicije.