Arhiv objav

Večer, Črna kronika: Policista gorske enote Policijske uprave Nova Gorica sta v zahodnih Julijskih Alpah in na gorskih poteh na relaciji Zadnjica-Dolič-Prehodavci-Trenta opravljala naloge za zagotavljanje splošne varnosti v gorah ...

Padlim partizanom - planincem so v Kamniški Bistrici postavili obeležje,

Gore in ljudje: Vse kaže, da so bile sanjarije lune povezane z imenom Mašera! Neobičajno knjižico o Krnu in Matajurju sem poznal, sedaj pa sem spoznal tudi avtorja ... Nenavaden občutek: v zamejstvu sem se počutil kot zdomec.

Gore in ljudje: Vedel sem, da se bodo te zgodbe končale okoli novega leta, vendar si nisem mislil, da bo prav to zadnji izlet. Zgodba ni moja, sem le del nje. Zapisal sem jo prosto po prešernem dnevu, zato so možne tudi netočnosti.

Gore in ljudje: Zna biti, da se bo komu, ki hodi v gore, ta zgodba zdela zelo oddaljena, lahko pa blizu nekomu drugemu, čeprav gore gleda samo od daleč. Ničesar (ne sprejmite) ne vzemite za svoje, kar vam bo v zgodbi tujega.

Gore in ljudje: Pozor! Če ne marate psov, ne berite. (Psi so bili po planinskih poteh tiho kot miš, le sam sem kakega človeka malo oblajal.) Vrh Raduhe pa ni bil v načrtu, a kaj, ko se je vonj po gori ujel v nosnice.

Gore in ljudje: Vedno je nekoliko nepredvidljiv in samosvoj. Kaj bi rekli domači, če bi se mi izgubil na poti? Tudi to se je že zgodilo: mene je bila groza, njih pa čisto nič. (Samo za otroke in odrasle otroke.)

Gore in ljudje: Matajur je tisti, ki osvaja ljudi, ne obratno. Na njem se enako dobro počutijo Slovenci ob kapelici na vrhu kot Italijani v slovenski koči pod njim. Preteklo tisočletje je pokazalo, da je njegova mati Narava zanj izbrala pravo velikost, ležeči M3.

Nekaj utrinkov z res lepo zasnežene Struške prejšnji vikend. Snega ravno prav za odlično smuko, pa tudi narava se je pokazala v vsej lepoti.

Gore in ljudje: Gore nad Kamnikom bodo počakale, napočil je čas za obisk dveh gorskih znancev. Tokrat tičita v globoki temperaturni luknji, dvigniti sem se moral do minus dvanajst stopinj. Pozvonim, čeprav vem, da imata vrata vedno odklenjena. In res pride eden gledat na vhod, kdo je prišel na večerni klepet o gorah.

Gore in ljudje: Bil sem namenjen na Žmavčarje … a sem raje zavil za Igorjem, prijateljem Grintovca. V dveh letih je bil na njem petnajstkrat, največ pozimi. Kaj žene človeka, da gre tako pozno in v slabem vremenu na Grintovec?

Gore in ljudje: Tako lep in čist svet pod Skuto imenujejo sekret, Gamsov skret. Prej bi rekel, da gre za nekakšno gorsko skrivnost (secret po angleško), ki jo varujeta Veliki greben in Kogel. Zgodba o mišnicah za že odrasle otroke je resnič izmišljena, poobjava Tončkovih zapiskov iz bivaka pa tudi ni nična.

Gore in ljudje: Bil je čas, da ugotovim vsaj nekatere napake. Ni šlo za odpravo krivic, šlo se je v gore. Vpisna knjiga bivaka je razkrila nekaj skrivnosti ... zato je v zloženki žmavčarskih zgodb tudi poobjava zanimivega Tončkovega zapisa.

Gore in ljudje: Koliko napak človek naredi, da mora na koncu prositi za pomoč? Včasih se zdi, da je (dovoljena) dovolj ena sama, tista zadnja. A mislim, da ni tako. Kar naprej je šlo nekaj narobe, pa se nisem sekiral. Na koncu je šlo za minute: ujel sem, kar me je lovilo.

Večer, Potovanja - Jože Praprotnik: Resda je v naši deželi kar 15 krajev ali vrhov s tem imenom, a ta je tako edinstven, da so na njem posneli tudi nekaj kadrov prvega Kekca.

Gore in ljudje: Redni mesečni potep po planini, kjer sta doma enostavnost in domačnost. Lahko pa tudi igrivost in lahkotnost.

Gore in ljudje: Kr neki!
(Utrinki s poti po zamegljenih gorah, nekje severno od Kamnika)

Gore in ljudje: Planino je že po malem poznal. Kaj novega bi na njej lahko videl v meglenem vremenu? Vodenje je prepustil megli, da ga po svoje zapelje do kotov, pod katerimi kamnov še ni doživel.

Gore in ljudje: Zakaj se tak samotar odloči, da bo na gorsko vandranje peljal ljudi, nevajene gorá? »Pomagali so mi priti na Kanjavec, na katerem še nisem bil.« Kot da ga ne bi zmogel sam. »Skupaj smo nekaj lepega videli, doživeli, spoznali in uresničili.«

Gore in ljudje: Razlika med potjo in brezpotjem je le v času. Povsod, kjer so danes poti, so bila enkrat brezpotja. Ubirati lastna brezpotja ima svoj čar, po uhojenih poteh pa je veliko lažje hoditi. Brezpotja pa so si glede na vrsto poti različna; tudi taka, ki so planincem lahko tuja in dolincem domača.

Gore in ljudje: O veri in o podpori pri iskanju leče v kopici gorá, o dveh bratih kapucinih in o Marijinem prazniku … Redko kdo gre v gore po naključju in še bolj redki hodijo v gore zaradi naključij. Taki izleti so neponovljivi, tako tudi ne obstajajo vodniki po gorskih naključjih.

Gore in ljudje: Zaporedje dogodkov se gotovo ni zgodilo slučajno. Ko se vprašam zakaj, velikokrat ne dobim odgovora, brez spraševanja pa ga ne bom nikoli. Saj! Že na zelo preprosto vprašanje, zakaj hodim v gore, zaenkrat še ne dobim dobrega odgovora. (Večina verjetno samo misli, da ve, zakaj.)

Gore in ljudje: Skala, moč, gmota, gora – vsi ti pojmi so ženskega spola. V nekem vmesnem in zelo kratkem obdobju človeškega rodu se je osvajanje gora štelo za izključno moško dejanje. Prvi, deviški pristop so še posebej cenili. Zelo malo pa vemo o tem, kakšno vlogo so gore imele v davni preteklosti in kakšne bodo imele v ne tako zelo daljni prihodnosti.

Gore in ljudje: Totalno izmišljena zgodba o škratih in drugih duhovih v gorah, o gori z veliko mero duha. Za otroke, odrasle otroke in odrasle, ki še znajo iskati otroka v sebi.

Gore in ljudje: Kratka zgodbica o posebnih zijalih v gorah
in krotek kviz o Kromanjoncih.

Gore in ljudje: Strokovnjak za kamenodobno energijo je rekel: »Gore niso nevarne, ker se v njih nič ne dogaja!« In vendar ljudske pripovedi govorijo o nekakšni energiji, ki miruje v nekaterih gorah, na primer v Peci. Seveda se tudi v tempirani bombi nič ne dogaja in v radioaktivnih skladiščih tudi ne. Le da bi bila v gorah lahko uskladiščena 'dobra' energija.

Gore in ljudje: Kakšne naloge si dobil na zaključnem izpitu? »Na Kredarico prinesti časopis, ob poti na Triglav najti skriti kotiček, priti na sveže zasnežen Triglav v opremi za visoko poletje, najti lastnika pozabljenega fotoaparata, ugotoviti, kdo je bil pri izobešanju zastave tretji, in najti kakšnega bloudka (tavajočega).«

Gore in ljudje: Udeležba na vódenem izletu je bil lahek izpit. »Bil je vodén, ne vóden.« Zakaj greš navadno na četrtek in ne za konec tedna? »Gore zame niso najpomembnejše.« Kaj pa to je? »Moral bi vprašati kdo, ne kaj.«

Gore in ljudje: Začele so se poletne počitnice. Greš kaj v hribe? »Junija sem šel delat še zadnje tri izpite za hribovca.« Kam? »V Vrata.« Koga si imel v komisiji? »Goro, vreme, meteorologa, planinca in praznični sneg.« Si zdelal? »Seveda sem bil zdelan. Hribovske snovi ne vzamem tako zlahka.« Pri tebi tega ni videti. »Ne zmeni se za zunanji vtis.«

Gore in ljudje: Vremenska napoved je bila slaba. Na radarski sliki padavin sta mu meteorologa kazala, kako se Kredarici bliža deževje. On pa je samo čakal na znak, kdaj lahko gre. »Dovoljenje imaš samo za Mali Triglav!« Ni se zmenil za resno opozorilo, izrečeno v šali. Sproti bo videl in se temu primerno odločal.

Gore in ljudje: Ni sama – za njo gre Samo. »Malo zaostaja. Ena smučka mu je zletela čez Sfingo in dol mora peš.« »Bolje smučka kot on.« Zavzdihne. »Ni bilo tako v načrtu.« »Verjamem! Samo da se je vse dobro končalo.«

Gore in ljudje: Kako doživeti zabaven planinski izlet?
Naj se zgodi! Zabavo se da zaigrati, če se že noče zgoditi drugače.
Tako je nastal poskus gorske umoreske ...

Gore in ljudje: Zamislil si je lep izlet. Kaj novega bi lahko videl na poti, ki jo je poznal zelo dobro? Dioptrija mu je pomagala, da je pozornost bolj kot vidu posvetil uvidu. Na roko mu je šlo tudi vreme.

Gore in ljudje: Večkrat kot je hodil po poti, manj je verjel vanjo. V frazi 'pot je pomembna, ne cilj' je zaznal nekaj nedorečenega.
Kolikokrat boš moral še prehoditi pot, da se ti bo posvetilo? »Ne vem. Dokler bo potrebno.«

Gore in ljudje: Vedno je govoril – »Vsaka pot, ki pripelje do cilja, je prava.« Danes k poti dodaja: »Ni nemogočih smrti – vsi pridemo do tega cilja. V gore pa hodim zaradi življenja.«

Gore in ljudje: Šel sem po svežih opisih – od nekoga, ki ga poznam zelo dobro. Bilo je vse drugače od tega, kar je povedal, in različno tudi od onega, kar sem že videl. »Pri enakih zunanjih okoliščinah so lahko notranja doživljanja drugačna – in s tem se spremenijo tudi zunanja.«

Gore in ljudje: Tolikokrat si že hodil po eni in isti dolini. Daj, o izletu pripravi zelo kratko zgodbico, v vsega dvanajstih korakih. In glede na podobno vsebino nekoliko spremeni obliko. "Kolikokrat pri isti obliki ne vidiš razlike v vsebini?"

Gore in ljudje: Imaš kaj zame? »Samo, če ne boš dodal Jakobovih citatov.« Citati se te ne tičejo. »Naj bo: romanje iz Krme na Kredarico.« Če boš spet take kvasil, te bodo enkrat pribili na križ. »Zakaj misliš, da rad hodim v bližino Triglava? Zakaj misliš, da je Jakob na njegov vrh postavil stolp in ne križa?«

Gore in ljudje: Nekomu, ki ga poznam zelo dobro, sem naročil zgodbo.
Kaj se je tvojim očem prikazalo kot vredno objave? »Krma in Kredarica.« To pa ne more biti zanimivo. Verjetno si šel gor, da bi potem pravil kakšne neumnosti! Potrebujem še slike. »Za citate poskrbi pa kar sam.«

Gore in ljudje: Zemljino sfero imenujemo atmosfera, človekovo avra in pokrajinsko klima. Na različnih gorah se počutim različno. Ima lahko tudi posamezna gora, kot je na primer Velika planina, svojo, edinstveno sfero?