Arhiv objav

Gore in ljudje: Strokovnjak za kamenodobno energijo je rekel: »Gore niso nevarne, ker se v njih nič ne dogaja!« In vendar ljudske pripovedi govorijo o nekakšni energiji, ki miruje v nekaterih gorah, na primer v Peci. Seveda se tudi v tempirani bombi nič ne dogaja in v radioaktivnih skladiščih tudi ne. Le da bi bila v gorah lahko uskladiščena 'dobra' energija.

Gore in ljudje: Kakšne naloge si dobil na zaključnem izpitu? »Na Kredarico prinesti časopis, ob poti na Triglav najti skriti kotiček, priti na sveže zasnežen Triglav v opremi za visoko poletje, najti lastnika pozabljenega fotoaparata, ugotoviti, kdo je bil pri izobešanju zastave tretji, in najti kakšnega bloudka (tavajočega).«

Gore in ljudje: Udeležba na vódenem izletu je bil lahek izpit. »Bil je vodén, ne vóden.« Zakaj greš navadno na četrtek in ne za konec tedna? »Gore zame niso najpomembnejše.« Kaj pa to je? »Moral bi vprašati kdo, ne kaj.«

Gore in ljudje: Začele so se poletne počitnice. Greš kaj v hribe? »Junija sem šel delat še zadnje tri izpite za hribovca.« Kam? »V Vrata.« Koga si imel v komisiji? »Goro, vreme, meteorologa, planinca in praznični sneg.« Si zdelal? »Seveda sem bil zdelan. Hribovske snovi ne vzamem tako zlahka.« Pri tebi tega ni videti. »Ne zmeni se za zunanji vtis.«

Gore in ljudje: Vremenska napoved je bila slaba. Na radarski sliki padavin sta mu meteorologa kazala, kako se Kredarici bliža deževje. On pa je samo čakal na znak, kdaj lahko gre. »Dovoljenje imaš samo za Mali Triglav!« Ni se zmenil za resno opozorilo, izrečeno v šali. Sproti bo videl in se temu primerno odločal.

Gore in ljudje: Ni sama – za njo gre Samo. »Malo zaostaja. Ena smučka mu je zletela čez Sfingo in dol mora peš.« »Bolje smučka kot on.« Zavzdihne. »Ni bilo tako v načrtu.« »Verjamem! Samo da se je vse dobro končalo.«

Gore in ljudje: Kako doživeti zabaven planinski izlet?
Naj se zgodi! Zabavo se da zaigrati, če se že noče zgoditi drugače.
Tako je nastal poskus gorske umoreske ...

Gore in ljudje: Zamislil si je lep izlet. Kaj novega bi lahko videl na poti, ki jo je poznal zelo dobro? Dioptrija mu je pomagala, da je pozornost bolj kot vidu posvetil uvidu. Na roko mu je šlo tudi vreme.

Gore in ljudje: Večkrat kot je hodil po poti, manj je verjel vanjo. V frazi 'pot je pomembna, ne cilj' je zaznal nekaj nedorečenega.
Kolikokrat boš moral še prehoditi pot, da se ti bo posvetilo? »Ne vem. Dokler bo potrebno.«

Gore in ljudje: Vedno je govoril – »Vsaka pot, ki pripelje do cilja, je prava.« Danes k poti dodaja: »Ni nemogočih smrti – vsi pridemo do tega cilja. V gore pa hodim zaradi življenja.«

Gore in ljudje: Šel sem po svežih opisih – od nekoga, ki ga poznam zelo dobro. Bilo je vse drugače od tega, kar je povedal, in različno tudi od onega, kar sem že videl. »Pri enakih zunanjih okoliščinah so lahko notranja doživljanja drugačna – in s tem se spremenijo tudi zunanja.«

Gore in ljudje: Tolikokrat si že hodil po eni in isti dolini. Daj, o izletu pripravi zelo kratko zgodbico, v vsega dvanajstih korakih. In glede na podobno vsebino nekoliko spremeni obliko. "Kolikokrat pri isti obliki ne vidiš razlike v vsebini?"

Gore in ljudje: Imaš kaj zame? »Samo, če ne boš dodal Jakobovih citatov.« Citati se te ne tičejo. »Naj bo: romanje iz Krme na Kredarico.« Če boš spet take kvasil, te bodo enkrat pribili na križ. »Zakaj misliš, da rad hodim v bližino Triglava? Zakaj misliš, da je Jakob na njegov vrh postavil stolp in ne križa?«

Gore in ljudje: Nekomu, ki ga poznam zelo dobro, sem naročil zgodbo.
Kaj se je tvojim očem prikazalo kot vredno objave? »Krma in Kredarica.« To pa ne more biti zanimivo. Verjetno si šel gor, da bi potem pravil kakšne neumnosti! Potrebujem še slike. »Za citate poskrbi pa kar sam.«

Gore in ljudje: Zemljino sfero imenujemo atmosfera, človekovo avra in pokrajinsko klima. Na različnih gorah se počutim različno. Ima lahko tudi posamezna gora, kot je na primer Velika planina, svojo, edinstveno sfero?

Gore in ljudje: Izlet na Blegoš je vsakič drugačen že zaradi tega, ker na njem premišljujem o drugih rečeh. Na mišljenje in z njim na izlet lahko vpliva knjiga, ki jo trenutno berem. Poleg tega se lahko že doživeto s premišljevanjem še spremeni.

Gore in ljudje: Novinarji ob vsaki gorski nesreči navedejo, da gre za adrenalinski šport. Na višine grem sežgat adrenalin, ki sem ga v dolini nabral v preteklih delovnih dneh, ne pa pridelat novega. To ni planina osme težavnostne stopnje.

Gore in ljudje: Premišljujem, kam naj grem na slavnostni izlet.
Naj bo predvsem čudovit in ne prezahteven.
Dovolj zgodaj sem naročil lepo vreme. Upam, da bo dostavljeno pravočasno.

Gore in ljudje: Čeprav imamo dobre in slabe učitelje, mentorje in voditelje, je od vsakega posameznika odvisno, katerega si bo izbral za vzornika in komu bo sledil. Narava je lahko dobra učiteljica in življenja, kjerkoli.

Gore in ljudje: Septembra sem na Veliki planini lovil Vrabca po telefonu, potem pa je on mene ujel v zanko »Kako občutimo naše gore«. V tretjem poskusu sem ugotovil, kje je tičal pred dnevi. Visoko, najvišje, na Grintovcu! Po naključju me je opozoril na neko zanimivost ...

Gore in ljudje: Se zaradi dosežene višine, večjega napora in veličine gora počutiš bolj izpolnjenega? »Prej bi rekel izpraznjenega ... zato vmes lažje razmišljam, o marsičem.« Očetu bi za to zadoščal že navaden sprehod po gozdu! »Poleg tega je Triglav zame zakon.«

Gore in ljudje: V hrupu se da prihod novega leta opaziti le s koledarjem na steni in uro na roki. Zaželela sva si malo miru in veliko tišine. Vedela sva, da je na Solčavskem tega na pretek.

Gore, Jos in ljudje: Na Blegoš sva poskusila v turnosmučarski tehniki. Naenkrat jo zbriše naprej. Kako bom dokazal, da je pes zares bil na vrhu?
Na slikah ni veliko videti. Morda se kaj občuti. Na primer nekaj radosti.

Gore, Jos in ljudje: Bil sem vodnik. Ne planinski, ne gorski, ampak … kaj, če je bilo obratno? Ni bilo jasno, kdaj sem jaz psa vodil na goro in kdaj je Jos mene po gori vlekel za nos.

Gore in ljudje: Poznam ga. Po gorah tava z nekim nikomur znanim namenom. Mimogrede omeni: »Za nekaj časa bom prenehal hoditi v gore.«
Komaj razumem. Ja, v gore ja. Kaj pa – na Kredarico?

Gore in ljudje: Imaš kakšno manj pompozno zgodbo o čisto navadni poti na Triglav?
»O, ti junec, si imel v mislih manj juncaško?« Ja, z manj opisovanja sebe in z več opisov gora.

Gore in ljudje: mozaik treh zgodb o gori, h kateri roma veliko ljudi,
na kateri so se pomešali mitologija, spomini in sanje.
Je možno, da gora varuje ljudi, ko romajo nanjo?

Gore in ljudje: Namenil sem se na Ojstrico.
Na goro, ki ima nekaj skupnega s Triglavom.
To je vse.

Gore in ljudje: Kakšno pomoč sodelavcev si imel pri osvojitvi Triglava? »Imel sem trden namen, da jih letos nekaj pripeljem na vrh. Pri izvedbi so mi bili ti sodelavci v veliko pomoč.« Zakaj pohod sto ženskih? Reče se pohod sto žensk. »Bilo nas je tudi za sto moških.«

Gore, pes in ljudje: Ni nujno, da gre v dvoje lažje.
Lahko pa je bolj zabavno.

Gore, pes in ljudje: Kratko javljanje z Blegoša – z Josom sva v rezervi imela še šesti par nog!

Gore in ljudje: Kaj novega lahko poveš o stokrat prežvečeni poti, zakaj Triglav? »Zaradi ljudi, ki jih srečam, in pogovorov z njimi.« Potem bi moral biti tam naslednji dan, ko je gor šlo sto žensk. Tako bi se naklepetal za nadaljnjih sto dni. »To bi lahko bilo izzivanje. Nisi vedel, da so pohod organizirali ob polni luni?«

Gore in ljudje: Za Kurjeke si niti v sanjah ne predstavljam, da bi jih 'pohodil' na pozno popoldne. Ni lahko stopiti nanje, še manj na pravilen način. S kravjeki je povsem drugače. Manj ko sem pazljiv, več je verjetnosti, da stopim po njih. Občutek pove, kdaj sem na 'pravi', ta spolzki poti.

Gore in ljudje: Kdo je Rzeničnik, mi Jože s planine Rzenik ni povedal. Pozabil sem ga vprašati. Na Konju pa sva le bila! Dobro, da nisva zašla v zamegljene gore, tu naju je našla luknja v oblakih.

Gore in ljudje: Kaj imata skupnega pust in dopust? Na dopustu se lažje maskiram v samega sebe in se usklajujem s seboj. Imam čas za vajo v poslušanju samega sebe in v sledenju občutkom – dopustim in se zgodi.

Gore in ljudje: Stran knjige si slikal v času, ko ti jo je po e-pošti pošiljal znanec, to je čisto naključje! »Vse se da pojasniti na enostaven način.« Kako? »Če sprejmeš, da se naključja dogajajo, potem mora biti tudi nekdo, ki jih 'dogaja'. Vprašaj se, kdo naključja povzroča.«

Gore in ljudje: Temna silhueta na svetli podlagi - samo še nekaj korakov je od 'luknje' do stolpa. Planinska organizacija ve, da stolp stoji postrani? Saj res - bodo v planinski muzej prestavili tudi Staničevo zavetišče?

Gore in ljudje: Si me posnemal in hodil za nosom na Blegoš in v Krmo? »Kaj če sem te, posnemal? Kje neki! Posnema se vendar smetana. Imam pa zato zate nekaj jezikovnovskih razlag o nosnem korenu.« Reče se jezikos... »Ne bi vedel, nisem strokovnjač za jezik.«

Gore in ljudje: V tem gorskem virtualnem svetu sem ujel nekaj o specifičnem živalskem oglašanju. V naravi sem ugotovil: v vsem naravnem se skriva ali je vanj zapisana  neka koda, tudi v kokodakanju. (Na sliki: Jos, kam si spet vtikal svoj nos!)