Arhiv objav

Bohinj - Janez Pikon: Jutranja megla je še na celotnem območju Bohinja, tudi v Ukancu, kjer se pod Ukanško Suho po gozdni vlaki pod Stopmi začnem vzpenjati višje mimo lovske koče Na Melu, po lepi, neoznačeni, vendar kar prehojeni stezici Ražnove Suhe pod Malim vrhom dosežem stezo, ki vodi z Vogla v smeri Komne. 

Bohinj - Janez Pikon: Pravzaprav je predel Praznica, med Zajamniki in planino Praprotnica precej manjši, kot vrhovi, ki jih s širšim območjem višje nad planino Konjska dolina, Zajamniki in planino Praprotnica, obiščem, vendar se tudi po malo znanem območju z poraščenim grebenom in manjšim močvirjem, sprehodim.

Bohinj - Janez Pikon: Pod Koritom - Podkorita, predelu za Savo Bohinjko, nasproti vasi Nomenj je v letih 1876 do 1953 obratovala Pantz-ova žičnica, ki je služila za prevoz hlodovine z Jelovice. Obiščem in vam predstavim včasih gospodarsko tako pomembno območje strmih Podkorit z Bitenjske planine do Save v Sotesko.

Bohinj - Janez Pikon: Še ena zapuščena visokogorska planina nižje pod Toscem. Podjevci so tudi to planino namenili predvsem za volovjo pašo, toda od tega je že precej let (šestdeseta leta v prejšnjem stoletju), le starejši domačini se tega spominjajo, kdaj in kakšno je bilo takrat življenje na planini Spodnji Tosc.

Bohinj - Janez Pikon: Skupaj z grebenom Home, ki so podaljšek neprehodnega grebena jugozahodno v smeri Črne Prsti, spada Črna gora (1606 m) med težje dostopne gore na ožjem območju južno nad Bohinjsko Bistrico in vasjo Ravne. Delno poraščena in strma gora se dviga nad planini za Črno goro in Za Liscem.

Bohinj - Janez Pikon: Ukanška Suha je strm potok, ki se napaja s trojnega izvira. Z močnejšim izvirom Nad Stopmi, višje Na Melu se zopet deli, ter po dolini Ukanške Suhe občasno napolni strugo. Mimo nekoč, ozkotirne vojaške železnice po strugi potoka nadaljujem do ostankov na spodnji postaji vojaške žičnice pri Savici.

Bohinj - Janez Pikon: Greben Spodnjih Bohinjskih gora se zahodno od Šije spusti v najglobjo škrbino, potem pa se v silovitem vzponu požene proti najvišjim dvatisočakom. Znanilka tega zaleta je lepa piramida Vogla. Smučarski in turistični cener na Voglu se imenuje prav po tej markantni gori na južnem grebenu.

Bohinj - Janez Pikon: Na Lanževici zapuščamo svet Spodne Bohinjskih gora. Na najzahodnejšem delu Komne se pričenja mogočen vzpon osrednjega gorovja Triglavskega pogorja. Mejni kamen nove skupine je kaj nenavadna gora. To je drugačna, grbasta, brezoblična gmota brez pravega vrha, imenuje se Lanževica.

Bohinj - Janez Pikon: Na Melu pred razglednim predelom Klemeneče nad Pokrovcem začnem v zelo lepem vremenu, čeprav kmalu oblaki zakrijejo toplo sonce, vendar še vedno je prijetno za razgledno prečenje s Spodnjega Goreljka do planine Zgornje Jelje pred Javorovim vrhom.

Bohinj - Janez Pikon: Dolina planine Konjščica spominja na naravni amfiteater. Precej strm greben z rušjem in macesni porasla pobočja prekinjajo pečine in strme grape po južni strani. Na ta samotni greben ne seže markacija, brezpoten greben je deloma težko prehoden, na določenih mestih je potrebno tudi malo poplezati.

Bohinj - Janez Pikon: Mimo številnih počitniških hišic, ki so v zadnjem obdobju zrasle tukaj na Goreljku, se zahodno proti Mesnovcu in planini Praprotnica levo povzpnem na Črni vrh, desno pred eno številnih planin na jugozahodnem predelu prostrane Pokljuke. Gozdnih stezic je veliko, kakor tudi možnih smeri po okolici.

Bohinj - Janez Pikon: Na Goreljku močan veter vleče po pašnikih v smeri Mrzlega studenca. V to smer začnem današnjo pot proti Madanci desno nad Spodnjim Goreljkom in Jeličniku, najvišjemu vrhu v predelu nad Koprivnikom in Gorjušami. Gozdna vrhova loči presihajoči Mrzli potok, ki izvira na območju pokljuškega barja.

Bohinj - Janez Pikon: Vodični vrh je gora, kot še mnogo drugih, mimo katerih vodijo poti višje v gore. Po stezi z Vogarja v smeri njegovega levega boka na planino Jezero in željenega cilja. Osamljeni vrh je z južne in zahodne strani poraščen in zložen, vzhodno nad planino Blato pa z mogočno, tudi previsno steno.

Bohinj - Janez Pikon: Tosc spada med bohinjske gorske veljake. V grebenu med Krmo in Bohinjem je najvišji. Izzivalni položaj pred obličjem Triglava mu je naklonil spoštliv sloves med maloštevilnimi obiskovalci. Tudi zahodna panorama je lepa. Nad Velim poljem se vrstijo grebeni gora, ki so skupaj s Toscem veličastni.

Bohinj - Janez Pikon: Poraščen gozdni vrh na pol poti med Jereko in Koprivnikom se skriva za nižjo Pečjo. Z doline ga je težko opaziti, čeprav je prostran vrh nad Logom skoraj neopazen, s predelom Na Skrleh nad izvirom in potokom Pirašica do struge Mrzlega potoka pod Koprivnikom zavzema kar obsežno gozdno področje.

Bohinj - Janez Pikon: Pod Poljanskim in Konjskim vrhom se nižje med planino Poljana, Dolgo planjo in Robom, višje nad Dolgimi Ventijami skriva razmeroma velik srednjegorski travnik ali pašnik Lepa Ventija ali Mala Poljanca (Polanca). Do samotnega, delno že poraščenega in skritega predela vodi le lovska stezica.

Bohinj - Janez Pikon: Vremenske razmere konec tedna niso dovolile pristopa na zahodni greben južnobohinjskih gora s Konjskega sedla na Mejo in celotnega zahodnega grebena do Bogatinskega sedla. Zjutraj smo vseeno začeli z Ukanške Suhe levo mimo predela Na Melju in Ražnovi Suhi na planino Za Migovcem.

Janez Pikon: Poraščen vrh na vzhodni strani Pokljuke med Belsko, Grajsko in Rečiščo planino. V tem predelu so vse tri planine povezane med seboj s stezami, vlakami ali gozdnimi cestami. Potepati se po gozdnih stezah Pokljuke je prijetno in zanimivo. Poiščem in obiščem vrh Kokošinjce in še nekaj gozdnih vrhov v okolici.

Janez Pikon: Območje Požlek nad Ribčevo planino je danes izhodišče moje poti na sedlo pod Kremantom. Zgornji Jirn med Kačjim robom in Žbajnekom na dobro razglednem grebenu Berštange, točneje na sredini dobro poznane planinske poti z Soriške planine proti Ratitovcu, dosežem po gozdni vlaki s Konjskih Raven.

Janez Pikon: Nova pot planinske sekcije LIPBLED nas danes vodi po Jezerski dolini in Sella Nevea višje do planinske koče Celso Gilberti in sedla Bela Peč, z dolgim prečenjem na sedlo Peravo mimo bivaka Elio Marussich med dolini Rezije in Reklanice na Žrd (Monte Sart), markantno goro z dolgim in lepim grebenom.

Bohinj - Janez Pikon: Škednjovec je drugi najvišji vrh v grebenu bohinjskih Stogov do Vrha Hribaric, ki sega od planine Krstenice proti Hribaricam. V tem predelu ni najvišji, iz doline ga je komaj opaziti, ko pa stopimo predenj, nam je takoj jasno, da je spoštovanja vredna gora, ki po razdrtem grebenu na vrh ne pusti vsakogar.

Bohinj - Janez Pikon: Res je užitek brezskrbno potepanje po planinskih poteh in gorskih travnikih občudovati lepote narave, ki se ti kot film odkrivajo med hojo. Tak je bil moj današnji dan, ko sem se z Rjave skale na Voglu najprej povzpel na vrh Šije, nato po vzhodnem grebenu do prelaza Čez Suho in nadaljeval na Rodico.

Bohinj - Janez Pikon: Veliki Draški vrh je drugi najvišji vrh med Toscem in Viševnikom. Z bohinjske strani je videti kot piramida blagih oblik s položnimi pobočji, Ajdovo zrno je bilo drugo ime gore starejših prebivalcev Bohinja. Varno brezpotje s Studorskega prevala, tudi turni smučarji pozimi ter alpinisti poleti v severozahodnih stenah najdejo kaj zase.

Bohinj - Janez Pikon: Konec julija do začetka septembra cveti na visokogorskih kamnitih travnikih v naših gorah zelo redka planinska roža z imenom alpska možina ali kraljica planin, ki sodi med najlepše gorsko cvetje pri nas. V Sloveniji je zelo redka, poznam nekaj rastišč v Bohinju, največje v bližini Črne prsti, nekoliko manjše v Liscu in še troje manjših.

Bohinj - Janez Pikon: Prostrana gora Ogradi (2087 m) se razteza med planino Krstenica in planino V Lazu. Severno nad planino Jezerce se strmo skalno ostenje z vrha proti jugu preoblikuje v obsežen gorski travnik s veliko planinskega cvetja. Nižje, na spodnjem robu je nekoč živela manjša planina, ki že stoletje ne služi več svojemu prvotnemu namenu.

Bohinj - Janez Pikon: Kratica BPP pomeni BOHINJSKO PLANINSKO POT in sicer obnovljeno pot. PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas v Bohinju sta ponovno obnovili Bohinjsko planinsko pot, ki jo je bistriško društvo odprlo leta 1978. Pobudo za izpeljavo poti je že kmalu v sedemdesetih letih dal učitelj Egon Mihelič iz Bohinjske Bistrice, posvečena pa je bila spominu štirim srčnim možem, ki so leta 1778 prvi stopili na Triglav.

Bohinj - Janez Pikon: Mišelj vrh je lepa in postavna gora nad tremi lepimi planinami vzhodno pod vrhom. Njegov dolgi greben sega do najvišjega vrha Mišeljski konec nad Hribaricami. Med Mišeljsko in Veljsko dolino je lepotec s še štirimi večjimi vrhovi in grebenom, tisočletno samoto ohranil do današnjih dni. Gora nosi ime zaščitnika pastirjev.

Bohinj - Janez Pikon: V našem Bohinju imamo kar pet Voglov. Najmogočnejši med vsemi je prav Plaski Vogel (2348 m). Mogočna gora se nahaja na južnem robu zahodnega grebena nad dolino Triglavskih jezer, ki z Lepo špico in številnimi vrhovi sestavlja dolg greben pred Škrbino in Travnikom nad planino Lopučnico do Zadnje Lope nad Prehodavci.

Bohinj - Janez Pikon: Zahodno nad dolino Triglavskih jezer kraljuje s svojim dolgim grebenom visoko in mogočno gorovje sestavljeno iz devetih večjih vrhov. Najvišja med njimi je Lepa špica (2398 m), uradno se gora imenuje Veliko špičje. Obiščem greben s Prehodavcev preko Zadnje Lope, Malega špičja do Velikega špičja nad jezersko dolino.

Janez Pikon: Zgodaj zjutraj odpotujemo člani planinske sekcije LIPBLED proti Avstriji in dolini Wagnenitztal, odkoder nadaljujemo po dolgi dolini s temi manjšimi planinami do planinske koče Wagnenitzsee hutte 2508 m in dvema lepima gorskima jezeroma, zatem  se desno povzpnemo v smeri našega današnjega cilja, visoke gore Petzeck 3283 m.

Bohinj - Janez Pikon: Vetrovno, zjutraj tudi hladneje danes v gorah, vendar vidljivost je zelo dobra. Nad Prehodavci je pričelo močneje pihati z krajšimi presledki na izpostavljenih mestih. Preko predela Hribarice se spustim med Mišeljskim koncem in Kanjavcem do Doliča, stičišča mnogih planinskih poti, odkoder nadaljujem severno proti Šmarjetni glavi.

Bohinj - Janez Pikon: S planine Pečana vodi markirana pot na Ratitovec, priljubljeni vrh mnogih planincev. Predvsem z bohinjske strani je pristop najlažji prav s parkirišča pod planino, od koder je pot najkrajša. Moj namen je danes obiskati Javorov vrh (Zelenik) in Zeleni vrh s predelom levo nad in pred planino. Skupaj z območjem Lavte pripada planini.

Bohinj - Janez Pikon: Vozlišče mogočnih gora med Velim poljem in Trento je prav visoki Kanjavec. Kopasta gora z bohinjske strani in z veličastno severno steno zbuja spoštovanje, čeprav veliko planincev preko predela Hribarice nadaljuje mimo, še višje proti Triglavu. Tu je še posebej pozimi bolj živahno, kajti gora je turno smučarski raj.

Bohinj - Janez Pikon: Gora spada med težko dostopne vrhove, zaradi strmega in travnatega vzhodnega pobočja in izpostavljenega grebena se nanj povzpne razmeroma malo planincev. Znano skalno ostrico nad Vodnikovim domom dosežemo z Bohinjskih vratc po vzhodnem travnatem brezpotju in grebenu.

Bohinj - Janez Pikon: Vzhodni greben nad dolino Triglavskih jezer sestavlja šest mogočnih gora. Rušnata glava, Mala in Velika Tičarica, Kopica, Velika in Mala Zelnarica. Greben je razgleden, prehoden in nudi prijetne užitke vsakomur, ki se nanj povzpne, lepo vidna dolina Triglavskih jezer postreže z nenavadno lepimi in nepozabnimi razgledi.

Bohinj - Janez Pikon: Srednji med stogovi nad planino Jezerce, verjetno od tod tudi ime. Obiskal sem jih po grebenu vse tri in začel s planine Krstenica preko prvega Krsteniškega, nato s sedla na Jezerskega in nazadnje še z Lazovskega prelaza levo pred Adamom in Evo na Prevaljski stog do Mišeljskega prelaza in se vrnil nazaj na planino Krstenico.

Bohinj - Janez Pikon: Dolg greben od Tosca do Debele peči se dviga nad dolino Krme. Mali Draški vrh je tretji z zahodne strani med Velikim Draškim vrhom in Viševnikom. Nanj vodi le slabo vidna stezica s Srenjskega prevala. Dostop do vrha pa zahteva tudi nekaj plezalnega znanja. Mali Draški vrh je najteže dostopni vrh v celotnem grebenu.

Bohinj - Janez Pikon: Znamenita gora nad Bohinjem in Primorsko pomeni pričetek visokogorskega sveta v vencu gora okrog Bohinja. Morda je blagi vpliv bližnjih predgorij med sivimi skalami ustvaril pogoje za nastanek prelepih pisanih gorskih vrtov, veliko raznolikih in tudi redkih samo tu najdenih gorskih cvetlic, zato gora uživa najvišji sloves.

Bohinj - Janez Pikon: Na Vrh nad Škrbino vodi zelo lep, brezpotni pristop po vzhodnem grebenu s prelaza Globoko, po katerem sem danes prek kar nekaj lepih vrhov prehodil pot vse do današnjega gorskega cilja. Na sedlo Škrbine sem se spustil po markirani in edini zavarovani plezalni poti na južnem delu Bohinjskih gora.

Bohinj - Janez Pikon: Spodnje Bohinjske gore so mogočna in visoka zapora med Bohinjem in Primorsko. Od Ratitovca do Bogatina se v grebenu vrstijo številni vrhovi, ki svoja temena le malo molijo čez enakomerno sleme. Primorska stran je bolj strma in robata od bohinjske, kjer segajo gozdovi visoko v robe s številnimi planinami.