Arhiv objav

Lifetrek d.o.o.: Enjoy and Explore Unique Slovenia

razne aktivnosti: zahtevna potovanja, trekingi, odprave...

Imena so kot časovni stroj; vedno prisotna in zgovorna. Povedo tisto, kar želimo slišati. Tudi v alpinizmu in drugih oblikah skalolazenja.

Nič ni močnejše, kot da se preprosto sprijaznite s tem, kar pač ste. Tokrat vas zelo zares vabim, da se o tem tudi prepričate.

Nesramna kritika sodobnega alpinizma. Ali, zakaj ženske ne marajo alpinistov.

Ljudje že milijone let iščemo srečo, plezalec balvanov jo najde v nekaj metrih.

Volitve so mimo. Zmagali smo in nismo. Živeli bomo boljše in slabše. Blaginja bo in ne bo. Kakorkoli že je in bo, Cankar je vedel, kako je s tem.

Kaj vem, resnično dober dokumentarec se vrti ravnokar v našem kinu. Pa tudi dober alpinistični film je moč videti na DVD, sicer pa precej domače amaterske produkcije alpinističnega dokumentarnega filma.

Od tod do reklame: zakaj smo naprodaj in zakaj nas kupujejo poceni?

Skrivnost je v trmi: to dobro ve Irena Mrak, ki je to poletje posegla po magični višini 8000 metrov.

No, pa smo spet nazaj. Tokrat govorimo o tem, kako zmotno se je sramovati športnikov, pa če so ti vrhunski ali pa ekstremni.

Kratek dnevnik o tem, kako nastane knjiga. Predvsem pa o tem, kaj vse moraš doživeti, preživeti in početi, da nastane dobra knjiga.

Preberite, kako se streže, če si čisto pravi plezalni profesionalec in to v vseh pogledih. Tržačan Erik Švab nam je razkril, kakšna je pot do uspešne kariere alpinista in publicista.

Drago bralstvo. Svetujem vam, da tokrat ostanete brez branja članka. Za vse, ki boste prestopili mejo, ne odgovarjam.

Ne verjamem rdečemu križu, ne verjamem politikom, ne verjamem cerkvi, ne verjamem v marsikaj v kar bi moral verjeti.

So smeri, ki so preklemano zafrknjene. In je smer, ki ostaja neponovljena celih petnajst let - Boj za užitek, ki zaenkrat ponuja zgolj boj.

S Tonetom Škarjo sva se pogovarjala ravno v času, ko je prosljavljal jubilej ob prvem slovenskem vzponu na Everest, leta 1979 in ravno v času, ko so štirje slovenski alpinisti in ena alpinistka osvojili vrh osemtisočaka Daulagiri v Nepalu. Povedal je marsikaj zanimivega.

Pravijo, da bo stoletje v katerem živimo doba virtualnega.Tudi gorništvo in z njim povezane oblike niso nobena izjema. Bližamo se odtujevanju drug od drugega in zbliževanju z neznanim.

Kdor čaka dočaka. Končno smo v elitni družbi stare celine in najbrž je s tem predvsem pridobil „evroalpinizem“.

Simon Slejko med drugim pravi, da je več kot očitno, da je rezultat lahko podvržen manipulaciji in da marsikomu nekoliko več samokritičnosti zagotovo ne bi škodilo.

Verjamete v to, da je čas denar? In, da so alpinizem ter ostale sorodne dejavnosti predvsem potrata denarja ob obilici časa. Kar lepo verjemite, saj živimo v tržnem gospodarstvu.

Še so alpinisti, ki se jim ni težko zakopat v sneg in gazit. Še so takšni, ki znajo za seboj povlečt ostale in ob tem ostanejo preprosti. Tadej Zorman je vsekakor vse to in še precej več.

Kaj imata skupnega pevec skupine Nirvana Kurt Cobain in plezalec Wolfgang Güllich?

Slovenija, doma v Evropi. Je to dobro ali slabo?
Kaj bodo s tem pridobile in še posebej izgubile naše gore.

So ženske v alpinizmu res toliko sposobne kot moški? Ali je alpinizem zgolj domena ”močnejšega” spola?

Kolikor denarja, toliko plezanja. Se vam sploh sanja zakaj je danes tako klavrno življenje plezalcev. Jim manjka ”penezov” ali idej?

Silvo Karo pravi, da za pravi alpinizem potrebuješ „jajca”, da je bila nekoč zdrava klima, da so tudi stene v katere ne bi šel nikoli več…

2000 besed o kombiniranem plezanju ali modernem drytoolingu in o tem, kje vse smrdi.

Ruska alpinista Valery Babanov in Yuri Koshelenko sta s tem, ko sta lanskega novembra preplezala južni raz, ki vodi na vzhodni vrh gore Nuptse, rešila enega večjih problemov Himalaje. Vse od leta 1986, ko sta s vzponom prvič poskusila Američana Jeff Lowe in Mark Twight, se je na razu opeklo lepo število alpinistov.

Pred dnevi, ko sem se odpravljal na daljšo plezalno turo v dokaj zahtevno steno, sem naletel na precej resen problem: Naj grem v steno s cepini s paščki ali brez njih?

300 milijonov otrok dela za nekaj centov na uro ali pa je tudi to preveč. Ob tem pa globalne blagovne znamke in podjetja kujejo dobičke v nedoumljive višave. Milijarde in bilijoni ...

„Pogledam na uro: čez nekaj minut bo pol osmih, čas za signale. Zermatt je osvetljen. A čakam na druge luči. Nocoj bom sporočil važno novico: odločen sem, da splezam na vrh. Čez nekaj časa opazim svetlobne znake, … ”