Arhiv objav

Bohinj - Janko Arh: PD Bohinjska Bistrica organizira vsako zadnjo soboto mesca v Orožnovi koči na planini Za Liscem, predavanje o planinskih dogodkih in ljudeh, ki so povezani z Bohinjem. Tako je bilo 28. maja predavanje Lojza Budkoviča o poizkusu ustanovitve prvega planinskega društva Triglavski prijatelji, v Bohinju...

Janez Pikon: Skrajno vzhodni dvatisočak v Karnijskih Alpah, ki ga deli meja med Italijo in Avstrijo. Razgledna gora z visokogorsko planino, katere zelena pobočja krasijo podobo travnatega grebena. Slovenska beseda tukaj domačinom ni tuja, radi prisluhnejo in v značilnem narečju odgovorijo vsakomur, ki prosi za nasvet.

Janez Pikon: Montaž in vzhodna veriga gora s kar dvanajstimi vrhovi sodi med najbolj mogočne grebene v Julijskih Alpah. Špik Hude police je najlažje dostopni vrh celotne verige, njegova bolj spoštovana sosednja vrhova sta neplezalcem komaj dostopna, branita se z ostrimi grebeni in vrtoglavimi travnatimi vesinami.

Janez Pikon: Gora s krono na skrajno severnem vrhu grebena, ki se strmo dviga nad vasjo Rabelj. Kopasto glavo z gostim rušjevjem nižje na pobočju, ter ostanki z sledmi rudarstva v bližnji in daljni preteklosti, so trajno zaznamovali poraščeno goro severno nad dolino Jezernice z jezerom, zahodno pod prelazom čez Predel.

Bohinj - Janez Pikon: Tja gor, kjer vršnji travnik razgledne gore, južno ob dolini v poletnih dneh bogatijo cvetovi belega kosmatinca in tja gor, kjer podobo vrha in travnatega slemena v zimskem času zamenja snežna odeja. Mogoče opaziti jo je od povsod v Bohinju, z belim klobukom in razglednostjo, bohoti se nad dolino.

Bohinj - Janez Pikon: Gozdne stezice, ki vzhodno in zahodno nad strmo pobočje poraščenega Tisovca, zaznamujejo in vodijo čez grebensko, poraščeno planoto  Na Vrhu pod razgledno planino Krstenica, iz smeri nad izvirom bistrega potočka Snedčica z vstopom na poraščeno Ravno brdo (Pri češnji) južno pred dolino Voje.

Janez Pikon: Zadnji vrh v dolgem grebenu, ki se strmo dviga nad dolino Krme je obenem najvzhodnejši dvatisočak Julijskih Alp. Kot vsi vrhovi tega grebena pada v Krmo z odsekano steno, katere zgornji del je viden iz nižine. Položna, južna in vzhodna pobočja pa prekriva pokljuški gozd do venca gora nad planino Lipanca.

Janez Pikon: Prostrana, južna pobočja mogočne gore v Ziljskih Alpah se dvigajo visoko nad Ziljsko dolino. Jugozahodne strmine prekrivajo veliki in strmi travniki. Visoko na pobočjih, med širokimi grapami so še ostanki večjih snežišč, ki sežejo v poletje in zaznamujejo podobo gore te, kjer steze strmo in hitro dvignejo se.

Bohinj - Janez Pikon: Zahodno pod vrhom Šije se greben spusti najnižje v sedlo na bližnjem območju južno bohinjskih gora. Strmi vzpon v smeri do dvatisočakov zahodno proti Bogatinu je znanilka prav lepa piramida Vogla. Znano smučišče je že blizu 50 let poznano po opazni gori v dolgem, južnem grebenu nad Bohinjem.

Bohinj - Janez Pikon: Med bohinjskimi gorami spada med posebneže. V grebenu jugovzhodno nad Krmo do prelaza Konjsko sedlo je najvišji vrh. Izzivalni položaj pred obličjem Triglava mu je naklonilo sloves maloštevilnih planincev. Severno ob Velem polju se v dolgem grebenu zvrstijo gore, ki so skupaj s Toscem veličastne.

Bohinj - Janko Arh: PD Bohinjska Bistrica organizira vsako zadnjo soboto mesca v Orožnovi koči na planini Za Liscem, predavanje o planinskih dogodkih in ljudeh, ki so povezani z Bohinjem. Tako je bilo 28. maja predavanje Lojza Budkoviča o poizkusu ustanovitve prvega planinskega društva Triglavski prijatelji, v Bohinju...

Bohinj - Janez Pikon: Pomlad v tihem gorskem svetu prijaznejših oblik si že gradi gorski travnik raznovrstnega alpskega cvetja pod Črno prstjo. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica vabi na prelepo okolje planine Za Liscem, kjer na temeljih prve naše planinske koče, že šest let domače društvo uspešno upravlja z novo kočo.

Janez Pikon: Označena steza se vije ob dolgi dolini nad suho strugo do naravne znamenitosti. Naravni pojav, kjer visoko razpršeni slap pada na debelo snežišče. Pomladanske otoplitve pod steno poskrbijo za vdolbljeno snežno korito v obliki škafa, številni obroči različnih plasti snega pa še temno obarvajo globino brezna.

Bohinj - Janez Pikon: Megleno jutro nad Bohinjem. Iz Ukanca, ob Ukanški Suhi in po gozdni vlaki bukovega gozda, ter hudourniku Nad stopmi, začnemo vzpenjati se mimo lovske koče Na Melju, po neoznačeni, redkih sledeh prehojene stezice Ražnove Suhe pod Malim vrhom dosežemo stezo, ki vodi s Komne v smeri Vogla.

Janez Pikon: Zahodno pod strmim Kočevnikom in vzhodno pred Srednjim vrhom, kjer strmo pobočje grebena drži v smeri vasice Perniki, ter severno nad dolino in potokom Radovne, vodi tokratna botanično spominska pot, katere pohodniki zaznamujemo spomin na domačina, katerega ime nosi Jamarsko društvo Gorje.

Janez Pikon: Skriti in osamljeni svet severno ob Begunjščici in južno pod Vrtačo, ter vzhodno pred mogočnim Stolom iz smeri Ljubelja, preko Zelenice, visoko nad dolino Završnice. Oddaljeni vrh z nedotaknjeno pokrajino, postavljeno na skrajni sever skritega predela Karavank, pa je z vztrajnostjo vsakomur dosegljiva gora.

Bohinj - Janez Pikon: Ledeniška dolina Voje v katero je mostniški ledenik vrezal in izdolbel terase, divja struga premaguje in ustvarja razmeroma hiter nastanek globoke, ozke in dolge soteske mimo potoka Krope, planinskega doma na Vojah pod Češenjskim in Kekčevim do poznanega Hudičevega mostu nad Staro Fužino.

Bohinj - Janez Pikon: Razgledna terasa nad Ravenskimi rovti z leseno kočo, ki je služila za skromne namestitvene potrebe domačinov iz preteklosti je razpadla in poraščenost predela se je stopnjevala do zaraščenosti celotnega pobočja. Pa je le nekdaj domačine na oglarjenje vodilo za vsakdanji kruh jim je pobočje služilo.

Bohinj - Janez Pikon: S spominskim pohodom na priljubljeno Rudnico, razgledno točko sredi Bohinja, člani planinske sekcije LIPBLED zopet počastimo spomin na Franceta Bajta, ustanovnega in dolgoletnega člana našega društva. Petnajstič smo se zbrali in se sprehodili po poti, ki jo je sam v prostem času rad obiskoval.

Bohinj - Janez Pikon: Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, organizira PD Bohinjska Bistrica 6. Turni smuk s Črne prsti, ki velja za težjega, zato je nujno potrebna dobra telesna pripravljenost in primerna oprema (smuka možna do planine za Liscem).

Janez Pikon: Manjša skupina si je izbrala pot iz Solkana na Sabotin, po grebenu v Vrhovlje, ter po cesti v Plave. Večja skupina pa je iz Vrhovelj nadaljevala še na Korado in se zatem spustila v vas Plave. Skupaj smo v dobrih osmih urah opravili dolgo pohodniško pot na pomladansko ozelenelih in toplih pobočjih Goriških Brd.

Janez Pikon: Gora s travnatim vrhom in obliko piramide, severno nad sinjo Sočo. Znana po hudih bitkah soške fronte s prve svetovne vojne. Povsod je še opaziti ostanke utrdb, okopov, kavern z drobci eksplozivnih teles, ter od obstreljevanja razrita površja celotnega predela iz preteklosti, te prve bojne črte soške fronte.

Janez Pikon: Nekoč v temni jami močan je velikan živel, vse noči je tulil, ker zob ga je bolel. Sem v jamo se odpravil, izpulil sem mu zob, ta bil tako velik je, da padel mi je iz rok. Glej jo smolo tako, se zob skotalil je, ustavil na robu Jelovice. Zato še danes od blizu in daleč naokrog ljudje poznajo res nenavaden na robu Jelovice, ta Babji zob.

Bohinj - Janez Pikon: Prvotno so bili lastniki rovta in svisel na Vresjah Bačarjevi z Nemškega Rovta. Dolgo zatem, ko je bil rovt prodan Sodjovim, tako najstarejše svisle še vedno služijo svojemu namenu na obsežnih travnikih na Vresjah. Dolgo uporabne, zobu časa kljubujejo občasne redne obnovitve do prazničnih 200 let.

Janez Pikon: Kotlini, mrazišče med seboj ločeno s poraščenim grebenom, vrtača in globel, kraško polje v katerm se sestavijo jezera hladnega zraka, ko se hladni zrak ne more umakniti, se ohlaja do jutra in doseže najnižjo temperaturo. Toplo sonce v poletnih dneh še pričara v globeli tišino, le streljaj od vrveža na planini.

Janez Pikon: Ob cerkvi Sv. Katarine v zavetju hladnega in vetrovnega gozdnega vrha s katerega pa ta dan ne vidimo daleč. Proti severu nad Čemšeniško planino in severozahodu na Zasavsko sveto goro, ter v daljavi na zasneženi gorski svet Kamniško Savinjskih in Julijskih Alp si z razgledi po Zasavju lahko le zamišljamo.

Janez Pikon: Furlanija Julijska krajina in ogled brezna Velika pečina pri Gmajnici, ali poznana Grotta Gigante. Briškovske jame nastanek sega več deset milijonov let v preteklost. Poleg prelepih kapnikov značilnost Jame v Briščikih predstavljajo viseča vodovodna nihala, te pa uporabijo za posebna znanstvena raziskovanja.

Bohinj - Janez Pikon: Sneg prekriva skrito pobočje, južno za bohinjskim jezerom, tu domujejo poraščena, slavna iz davne preteklosti naseljena pobočja Malega in Velikega Gradu s travniki zahodnega Zagradca in vzhodnih Strženi. Skrito, tu Za grascem v tančico skrivnosti ovito, last vaščanov Polje, Stare Fužine in Studorja.

Bohinj - Janez Pikon: S postavitvijo prvih frišarskih peči, ter fužinske kovačnice v Stari Fužini in na Pozabljenem je oživela vsa dolina do Lesc, kjer je bila najbližja železniška postaja. Po gozdovih je pela sekira, oglarji so pripravljali les za kope, vse je hitelo na delo, vozniki so prevažali oglje za peči in rudo v plavž na Bistrici.

Bohinj - Janez Pikon: Staroselsko prebivalstvo se je zateklo v odmaknjen, težko dostopen svet, kjer so bili s svojim skromnim imetjem bolj varni pred roparskimi pohodi v nižinah in dolinah. Postopno priseljevanje Slovanov v sedmem stoletju, ko so te skromne višinske utrdbe večinoma zapuščali so si urejali selišča drugod.

Bohinj - Janez Pikon: Svečnice dan, praznično zimski čas hladnih pritokov potoka Belca. Studenec Globočnik z zahodnimi izviri južnega, te dni le senčnega pobočja pod Ravenskimi rovti, ustvari v globelih temna mrazišča, ter poledenele struge z manjšimi slapovi, ti si zgradijo skrivnostni ledeni svet podob najrazličnejših oblik.

Bohinj - Janez Pikon: Nenavadna, furmansko zimska pripoved iz devetnajstega stoletja, katere avtor je neznani in nepismeni domačin, ki začne svojo zgodbo z besedami "Mi, ki nismo nikdar vrteli peresa, ki nismo nikdar pisali na papirje te naše spomine, težko opišemo tako vezano in zanimivo, kakor bi sedanji rod, to rad čital".

Bohinj - Janez Pikon: Alojz Žnidar, domačin iz Nomenja, sedaj že pokojni žičničar Pantzevih žičnic v Bohinju. Kljub dokaj visoki starosti se je presenetljivo dobro spominjal let, ki jih je preživel na žičnicah v Podkoritu, Blatnem grabnu in Mokrem logu. Njegovo pričevanje je zelo zanimivo s podatki predvsem s tehnične plati.

Bohinj - Janez Pikon: Živahni potok izvira višje v grapi pod planino Osredki, toda kot pravi izvir označujemo oba slapova, ki nekako nižje privreta iz pobočja Lisca. Slapova v sušnem obdobju presahneta, kadar pa 'delata', spadata med najlepše pri nas. Hladne zimske dni in vse noči 'dela' večji slap le, manjši v celoti poledeni.

Bohinj - Janez Pikon: Gozdni vrh Rudnice se dviga prav iz osrčja Bohinja, razdeli si Zgornjo in Spodnjo bohinjsko dolino. Vzhodno na prostranem travnem prevalu se razprostirajo Senožeta. Letošnji tradicionalni novoletni pohod je na gorski vrh izveden v dveh dnevih: nekatere vodil sončni je razgled, ostale mokri le nasmeh.

Bohinj - Janez Pikon: Travniška struga potoka s tolmuni razčlenjeno po pobočju nižje drsi, bistri studenec skritih in globokih žlebov zatočišče za postrvi in rakom nudi. Zaledenele brežine znanega potoka na Dobravi (ta nikdar ne presahne), v zimskih mescih postrežejo z različnimi ledenimi oblikami, ki očarajo obiskovalca.

Bohinj - Janez Pikon: - naj iskrivost snežnih kristalov polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobno ivje v obsijani krošnji zasenči temne misli, naj toplina in iskrenost besed osrečita vse leto. Naj pozitivne misli osvetlijo jutro, kot zarja visoko v zasneženih gorah. Naj le sreča šepeta neizpeto melodijo prijateljstva.

Bohinj - Janez Pikon: Kako dragocena je lahko tiha preprostost, kako nas lahko prevzame tak skromen in skrit biser narave. Do Pavovga pekla v zatrepu potočka in soteske Modnce vodi več prehodov, ni stezic, vendar je potrebno storiti le prvi in pravi korak do čudovitega kotička narave tu v tihem in skritem Pavovem peklu.

Bohinj - Janez Pikon: Novozapadli in globoki sneg prekriva grobove na vojaškem pokopališču 1. svetovne vojne na Rebru. Bele gomile tiho spomnijo naključnega popotnika na številna mlada življenja s 'Špitala' prenesena v prezgodnje grobove položena. Simetrije grobov na griču le tem ne opraviči beli križ in vtisnjenih imen.

Bohinj - Janez Pikon: V davnini je bila Zemlja izpostavljena močnim ohladitvam s posledicami. Ledenik se je raztezal tudi na Alpe. Ledene gmote naj bi se vile po dolini Save Bohinjke višje nad 1100 m. Severno je ledenik dosegel Pokljuko in južno po Jelovici vzporedno pod južno bohinjskimi gorami. Bohinjski ledenik