Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija
Datum objave

Arhiv objav

ponedeljek, 30. avgust 2010

Sassopiatto

30. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 464, komentiraj objavo

Opis grebena v obliki podkve, ki ga južno v ozadju začenja Sassopiato s svojimi tremi vrhovi, Cima Nord-Ovest (2954 m), Cima di Mezzo, glavni vrh (2958 m) in Cima Sud-Est (2964 m). Sledijo Dente (3001 m), Torre Innerkofler (3098 m), Punta Dantersass (2825 m), Punta Grohmann (3126 m), Punta delle Cinque Dita (2998 m), Sassolungo Cima (glavni vrh, 3181 m) je kot veličasten skalnati grad, obdan z visokimi, strmimi in težko dostopnimi stenami. Od najvišje točke se proti jugovzhodu nadaljuje greben z nešteto stolpi in stolpiči, do druge, nekoliko izrazitejše vzpetine, Spallone del Sassolungo (3081 m), nato se strmo spusti do škrbine Forcella del Sassolungo. (fotografija s ferrate delle Mëisiules na Pic Miara)Janez Pikon: Množicam v vpogled s podobo v ozadju, tako rekoč na dlani vsem, a le redkim je dano stati na njegovem temenu. V to skupino Sassolunga, bogato obdarjeno z vsemi značilnostmi prelepih Dolomitov, pripada gora Sassopiatto, ki na južnem predelu zaključuje skupino, gora pa postreže z nepozabnimi razgledi.

sreda, 25. avgust 2010

Plaski Vogel

25. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 368, komentiraj objavo

Zlati in ostri greben Plaskega Vogla (2348 m) v zgodnjem jutranjem soncuBohinj - Janez Pikon: V Bohinju imamo kar pet Voglov. Najmogočnejši med vsemi je Plaski Vogel. Gora se nahaja na južnem robu zahodnega grebena nad dolino Triglavskih jezer, ki z Lepo špico in številnimi vrhovi sestavlja dolg greben pred Škrbino in Travnikom nad planino Lopučnico do Zadnje Lope nad Prehodavci.

petek, 20. avgust 2010

Vrtiček med kravami

20. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 362, komentiraj objavo

Andreja in mož Slavko s posebnim gorskim vrtom, dokazujeta, kaj zmore močna volja in želja po ustvarjanju na gorskem pašnikuBohinj - Janez Pikon: Slovenska družinska revija Jana je v torek objavila članek oskrbnice Orožnove koče na planini Za Liscem, Andreje Šivec doma iz Ljubljane, ki s svojim posebnim gorskim vrtom, skupaj z možem Slavcem, dokazuje, kaj zmore močna volja po ustvarjanju na gorskem pašniku, poleg oskrbništva v koči.

torek, 17. avgust 2010

Piz Miara

17. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 640, komentiraj objavo

Langkofl - Sassolungo (3264 m) južno nad Passo Gardena (2121 m)Janez Pikon: Dolomiti, mogočno gorovje, kjer se naravnost iz zelenih pašnikov v nebo pno skalne ostrice, ki jim ni para, tu že navadne poti vodijo prek navpičnih sten in nam lahko odstrejo lepoto, mogočnost in privlačnost dolomitskega sveta. Sanjske gore, mednje sodi, tudi Piz Miara ob sedlu Passo Sella nad Val Gardeno.

četrtek, 12. avgust 2010

Kovinarska godba

12. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 267, komentiraj objavo

Godba je bila splošno priljubljena. Bohinj je postal v tistih časih središče Gorenjske. Imeli so pevsko društvo, čitalnico, gasilce in godbo. Bohinjska godba je bila edina godba na Gorenjskem do Ljubljane. Izven Bohinja so hodili igrat na Bled, Radovljico in Kranj, ter v druga mesta na Gorenjskem, večidel na gasilske prireditve. Na Jesenicah pa baje niso nikoli igrali. Ko je prišel v Bohinj cesar Franz Jožef I., ga je v imenu bohinjskih kulturnih društev pozdravil Rozman Peter. V drvarnici "Pr' liter birtu" na Bohinjski Bistrici se je še tik pred prihodom cesarja učil svoj govor. Pri tej priliki je priredil bohinjski pevski zbor s 25 pevci svoj koncertBohinj - Janez Pikon: Številna mlada srca v takrat navzočih rokodelcev je zbudila zlato iskrico, katera se je kmalu razvila v goreč plamen, ki je preplavil vso mlado notranjščino takratnih kovinarjev. Širni zeleni gozdovi, modro nebo in glasba. To so bili lepi trenutki, čisto nov duh je zavladal med njimi, novo življenje je vzklilo.

petek, 6. avgust 2010

Obraz na gori

06. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 421, komentiraj objavo

Nenavadna in skrivnostna podoba belega ženskega obraza na zasneženi gori, ki se dnevno spreminja in izginja z zasneženega pobočja zahodno pred planino Suha, ter vzhodno na pobočju Kratkega plazu med Debelim vrhom in Zavitarjem, ki se za Kriškimi glavami spusti v dole Jele Plazi in preide v grapo Male SuheBohinj - Janez Pikon: Zaman bi iskali podobo na gori v dneh, ko je sneg zapustil zasneženo pobočje vzhodno pred smučiščem na Voglu, odkoder zre pogled bele, skrivnostne podobe ženskega obraza v pobočju zasnežene gore, ki se vztrajno spreminja, pomlad jo topi, dnevno izginja nad zahodnim pobočjem planine Suha.

ponedeljek, 2. avgust 2010

Monte Zermula

02. 08. 2010, Janez Pikon, ogledov: 432, komentiraj objavo

Zuc della Guardia (1911 m), nanj ob vračanju z Monte Zermule vstopimo po nekdanji udobni vojaški poti zložno do sedla Forca di Lanza (1831 m) in nižje do drznega stolpa. Volje in moči je dovolj, zato si današnji dan še popestrimo, saj si takšne plezarije vsi zaželimo z drznim vzponom po zavarovani plezalni poti (ferrata degli Apini) na andrenalinski stolp Zuc della Guardia. V navpično steno vstopimo po kovinski lestvi, nad njo je v pomoč veriga, ki nam nudi odličen oprijem, ter plezanje olajša, čeprav je na več mestih ferrata skoraj povsem navpičnaJanez Pikon: Vzponi v pogorju Karnijskih Alp so lahko prav nedolžno in travnato zaraščeni in posuti s čudovitimi in prostranimi planinami, tam v ozadju pa se že v nebo pno skalni velikani. Radovednost drugačnega nas vleče drugam na te goré, južno Monte Zermulo in adrenalinski stolpič Zuc della Guardia ob prelazu Lonice.

sreda, 28. julij 2010

Dobrač

28. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 429, komentiraj objavo

Lepo je sijalo solnce na praznik spreobrnjenja svetega Pavla, dne 25. januarja 1348 ob treh popoldne, kar se strese zemlja z grozno silo. Zvonovi so sami zazvonili. Razdejanih je bilo 26 mest, mnogo cerkva in nad 40 gradov. Ljudi in živino so podsuli padajoči zidovi, zemlja se je stresala dolgih 40 dni. Višek razdejanja je bil v Ziljski doliniJanez Pikon: Masivno in travnato pogorje z najvišjim vrhom Kühriegel je Dobrač (Dobratsch). Vrhova in dvoje cerkva na vsakem od njih (slovenska in avstrijska) najvišje v Evropi, križ in sto šestdeset metrov visok televizijski stolp so le glavne značilnosti obsežnega, prepoznavnega gorskega masiva zahodno nad Beljakom.

ponedeljek, 19. julij 2010

Čez Štapce

19. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 553, komentiraj objavo

Zlato jabolko in številno drugo planinsko cvetje na pobočju severno pod Malo Tičarico (2072 m) in južno Rušnato glavo (1899 m) v smeri prehoda Čez Štapce (1851 m)Bohinj - Janez Pikon: Pohodne palice ji pridržim samo, tiho pogleduje le na stezo pod visoko goro. Postoji le korak ob napeti jeklenici in utrjeni stopnici, že vzpne višje v skalno korito se bolj odločno, ki visoko v pečini gore skrito je in mogočno. Končno spozna, miselna ovira je premagana, že v pomoč pohodniku roko poda.

četrtek, 15. julij 2010

Garnitzenklamm

15. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 345, komentiraj objavo

Šopek planinskega cvetja v jesenovem koritu na planini Kürhweger (1480 m), ki ga je ob prihodu na planino odložila in hladila domačinkaJanez Pikon: Severno od Gartnerkofla se v reko Ziljo izliva potok Garnitzenbach. Izvira jugozahodno pod grebenom soteske. Nižje po divji strugi, tvorijo čudovito sotesko z globokim padcem. Soteska Garnitzenklamm je lepa, slapovi in tolmuni visokih in prepadnih sten, dopolnjuje bogato rastlinje, razčlenjene soteske.

ponedeljek, 12. julij 2010

Plavž svete Heme

12. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 337, komentiraj objavo

Ljudsko izročilo pravi, da je sveta Hema imela posestva in topilnice železove rude tudi v Bohinju. Delavci so jo imeli radi, ker jim je plačevala z zlatimi novci. Želja, da bi se našli ostanki njenih plavžev je prisotna že več desetletijBohinj - Janez Pikon: Arheološko najdišče železarskih objektov plavža najdemo nedaleč stran od stare trgovske poti, ki je vodila iz Nomenja in preko Nemškega Rovta, ter Baške grape proti Mostu na Soči. Sveta Hema, kneginja iz 11. stoletja je bila lastnica več posestev z gozdovi in prostranimi travniki v naši deželi.

torek, 6. julij 2010

Slemenova špica

06. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 618, komentiraj objavo

Od tod je prav blizu na Slemenovo špico (1911 m), tukaj na znani travnati ravnici z manjšimi jezerci. To je eden najlepših kotičkov naših gora s čudovitim in slavnim razgledom. Pred nami kipijo v nebo gorski grebeni in nebotične stene nad dolino Planice, ki jih izredno učinkovito zaključuje lepo oblikovani Jalovec (2645 m)Janez Pikon: Razgledišče v objemu gora, na travnati ploščadi več gorskih jezerc, Slemenova špica z lepotami privabi in očara vedno. Neskončne so možnosti, tako pohodništva ali planinskih vzponov v visokogorje je vsekakor najbolj priljubljeni cilj številnih ljubiteljev gora, to je slavni in razgledni vrh nad Planico in Tamarjem.

ponedeljek, 5. julij 2010

Zapeli so nam

05. 07. 2010, Janez Pikon, ogledov: 140, komentiraj objavo

Kratek kulturni program, ki so ga pripravili člani Obrtnega mešanega pevskega zbora Notranjske iz Logatca se je odvijal v prijetnem vzdušju številnih planincev, ki so napolnili Orožnovo kočo pod LiscemBohinj - Janez Pikon: ...člani Obrtnega mešanega pevskega zbora Notranjske iz Logatca. Planinski pohod na Črno prst združijo s pesmijo in dobro voljo, ki jih je spremljala na planinskih stezah pod Liscem. V Orožnovi koči zapojo venec pesmi s seboj pa poneso spomin na lepo preživeti dan, ki dolgo bo tudi nam v zavesti.

sreda, 30. junij 2010

Mojstrovica

30. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 413, komentiraj objavo

Svet nad Srednjim Vrhom je divji in nedotaknjen, še najbolj greben Vršiča do Visokega Kurjega vrha in Mojstrovice nad potokom Hladnik. Tja zaide le lovska noga in zelo redki planinci oziroma stezosledci, ki pretaknejo vsak kotiček neokrnjene narave. Grebenska pot je neoznačena in ponekod neizrazita, toda večinoma poteka po slemenu, mestoma zavije v ruševje ali pa v krušljiv skalnat svet. Potrebujemo dobro orientacijo in nekaj smisla za iskanje prehodov (pogled z grebena proti Martuljkovi skupini s Špikom v sredini)Janez Pikon: Svet nad Srednjim Vrhom je divji in nedotaknjen, še najbolj greben Vršiča do Visokega Kurjega vrha in Mojstrovice nad potokom Hladnik. Tja zaide le lovska noga in zelo redki planinci oziroma stezosledci, ki pretaknejo vsak kotiček neokrnjene narave. Grebenska pot je neoznačena in ponekod neizrazita, toda ..

ponedeljek, 28. junij 2010

Ratitovec

28. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 357, komentiraj objavo

Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica v rekreacijskem programu, ki zajema tudi pohodništvo, tokrat organizira planinski pohod na Ratitovec preko planine Pečana, na Gladki vrh, vrh Altemaver, preko Kremanta, ter vzhodno pod Kačjim robom in gosto poraščeno Čukovo konto nazaj do parkirišča na KopiščihJanez Pikon: Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica v rekreacijskem programu, ki zajema tudi pohodništvo, tokrat organizira planinski pohod na Ratitovec preko planine Pečana, na Gladki vrh, vrh Altemaver, preko Kremanta, ter vzhodno pod Kačjim robom in gosto poraščeno Čukovo konto nazaj do parkirišča na Kopiščih.

ponedeljek, 21. junij 2010

Turn

21. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 229, komentiraj objavo

Pogled z Turna v smeri Blejskega jezera in GorenjskeJanez Pikon: Severno nad Ilovo pečjo, tu mogočno ostenje začenja in sestavlja prepoznavni Galetovec nad Slamniki, domuje izpostavljeni in poraščeni vrh Turn, kamor gozdna stezica privede in vodi po delno razglednem in močno prepadnem robu, zahodno nad Slamniki in postopoma izginja pod Suhim vrhom nad Ržiščem.

ponedeljek, 14. junij 2010

Butanca

14. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 247, komentiraj objavo

Bohinjska Bistrica in Spodnja bohinjska dolina z že delno poraščenega Sela, severno ob potoku in pobočju Butanca pod Nemškim RovtomBohinj - Janez Pikon: Trdoživo pobočje z bistrim studencem na sredini obširnega predela, ki severno med Selom in južno pod Rižcami s prostranimi in razglednimi travniki zaključuje naravno pregrado, ki se blago dviga vzhodno nad Bistrico, ter ustvarja razgledno teraso s čudovitim razgledom zahodno proti bohinjski dolini.

torek, 8. junij 2010

Veliki Karman

08. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 393, komentiraj objavo

Na Veliki Karman (1709 m) se napotimo iz Humina, le da gremo od počitniškega nasleja kar naravnost na sedlo Predol (1089 m), od koder je proti severu do vrha še pičli dve uri zelo spodobne strmine. Na mestu, ki mu pravijo Passo della Signorina (Gospodična, 1359 m) je celo kakih 15 m jeklene pleteniceJanez Pikon: Zahodni, najvišji vrh Stolovega grebena z izjemno razgledno lego na Beneško Slovenijo in Furlansko ravnino. Kljub njegovi skromni višini je skupaj z zahodnim predvrhom Denealom zlasti južna stran, kjer se v širokem razdrtem pečevju dviga 1500 m nad Tilmetom, privlačna gorska postava in hvaležen cilj.

sreda, 2. junij 2010

Muzej grad Snežnik

02. 06. 2010, Janez Pikon, ogledov: 115, komentiraj objavo

Na skrajnem jugozahodnem robu Loške doline pod Snežnikom stoji ob robu gozda na skalni vzpetini grad Snežnik. Po vsej verjetnosti je nastal v enajstem stoletju, ko so prosvetno oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi. Z gradnjo trdnjav so želeli zavarovati pomembne trgovske poti, ki so v tistih časih prav skozi Loško dolino potekale iz Furlanije in Primorja na KranjskoJanez Pikon: Na skrajnem jugozahodu Loške doline stoji pod obronki prostranih snežniških gozdov mogočen, odlično ohranjen grad Snežnik, ki so ga začeli zidati že v 13. stoletju. Prvotni grad ima dva stolpa, obdana z obzidjem, Lambergi so v renesansi pozidali osrednje dvorišče in grad obnovili z novim obzidjem in stolpi.

ponedeljek, 31. maj 2010

Pot po Golteh

31. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 197, komentiraj objavo

Akumulacijsko jezero, ki v zimskem času služi za umetno zasneževanje smučišča. Jezero leži na kraški planoti z nadmorsko višino 1550 m (vir fotografije: Pot po Golteh - Golte Slovenija)Janez Pikon: Pot ni zahtevna, začnemo na višini 1410 m ob hotelu Golte s prvo točko pohodniške poti in brezplačno pohodniško karto, ki nam je v pomoč pri sprehodu po dobro označeni poti. Na poti se ustavimo ob spomeniku narodno osvobodilnega boja (XIV. divizija), ob akumulacijskem jezeru pri Treh plotih,

nedelja, 23. maj 2010

Grad Turjak

23. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 154, komentiraj objavo

Grad je bil leta 1943 požgan, postopoma se obnavlja in dobiva prijetnejšo podobo. Obnovljena je viteška dvorana, v grajski kapeli pa so vidni ostanki starih fresk. Lepa je tudi okolica z naravnimi znamenitostmi kot so stara lipa ini soteska Bajdinškega potoka.Janez Pikon: Med najpomembnejšimi gradovi v našem prostoru je bil pozidan že v 13. stoletju, a je svojo današnjo podobo renesančne trdnjave dobil tri stoletja kasneje. Okrogla stolpa z mogočno bastijo in grajsko zidovje je tako mogočne debeline, da stavbi niso mogli do živega niti turški napadi in številni kmečki upori.

petek, 21. maj 2010

Bohinj spet v znamenju cvetja

21. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 359, komentiraj objavo

Planika ali očnica je to, okras naših gora, ki ima pri nas svoje rastišče v najlepših primerkihBohinj - Janez Pikon: Pričenja se že 4. mednarodni festival alpskega cvetja - Otvoritvena slovesnost v soboto, 22. maja ob 20. uri v kulturnem domu Jože Ažman v Bohinjski Bistrici in zaključno prireditvijo, sobota 5. junij 2010 ob 18. uri v Info središču Triglavska roža na Bledu.

ponedeljek, 17. maj 2010

Izvir Plavžarce

17. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 639, komentarji: 1

Novi most preko reke Save Bohinjke na območju (predelu domačini pravijo 'V konjskem kotlu') vzhodno pod Rečevnico in južno ob vasi NomenjBohinj - Janez Pikon: Bister potoček, ki v pomladanskih dneh in močno strugo ne dovoli prečkati je kar po običajni kolovozni poti, ki vodi vzhodno iz vasi Lome do plavža svete Heme ob Savi pri Nomenju. Nad strugo Plavžarice višje na pobočju je zasilna stezica, ki dovoli varen prehod in postreže z ogledom bistrega izvira.

ponedeljek, 10. maj 2010

Košenjak

10. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 197, komentiraj objavo

Mejni kamen na Košenjaku (1522 m)Janez Pikon: Severno ob reki Dravi in mestu Dravograd se vzpenjajo poraščena pobočja prostranega Košenjaka (1522 m), ki je obenem najvišji vrh Kobanskega. Območje Vzhodnih Alp, ki se proti severu navezuje s široko gorsko gmoto Golice (2140 m) v Avstriji. Košenjak ima morda poimenovanje po obsežnih traviščih,

četrtek, 6. maj 2010

Gozdarska žičnica na Komarčo

06. 05. 2010, Janez Pikon, ogledov: 820, komentiraj objavo

Komarča z Lopučniško dolino preko Kosove konte do Bele skale pred Triglavskimi jezeri, kjer so se v času izgradnje Gozdarske žičnice na Komarčo razprostirali prostrani bukovi in jelovi gozdovi (foto, 29. september 2008)Bohinj - Janez Pikon: Vzporedno z gradnjo gozdarske žičnice v Blatnem grabnu je Pantz že projektiral naslednjo. Glede na terenske razmere oziroma napore pri montaži je bila žičnica na Komarčo od vseh daleč najbolj zahtevna, saj je trasa potekala čez skoraj 500 metrov navpične skalnate stene poznanega pobočja.

četrtek, 29. april 2010

V spomin Franceta Bajta

29. 04. 2010, Janez Pikon, ogledov: 145, komentiraj objavo

Zahodno pobočje Rudnice s pogledom proti bohinjskemu jezeruBohinj - Janez Pikon: Zadnja leta člani planinske sekcije LIPBLED obiskujemo Rudnico, goro sredi Bohinja. Tokrat smo se že štirinajstič zbrali v spomin našemu ustanovnemu članu z obiskom priljubljene Rudnice. Začnemo po Ivanovi poti in počastimo spomin na Franceta Bajta, dolgoletnega člana naše planinske sekcije.

torek, 27. april 2010

Kljukovec

27. 04. 2010, Janez Pikon, ogledov: 253, komentiraj objavo

Zahodno ob Markonovi dolini proti NomenjuBohinj - Janez Pikon: Vzhodno ob gozdnem Konfinovem vrhu tik nad Markonovo dolino, ki strmo pada zahodno nad Mišenacem v Sotesko, ter severnim pobočjem Mecesnovca na Jelovici se med mnogimi gozdnimi cestami razprostira razmeroma vpeto gozdno pobočje, katerega tiho pokrajino mi od daleč označi glas kukavice.

nedelja, 18. april 2010

Gozdarska žičnica v Blatnem grabnu

18. 04. 2010, Janez Pikon, ogledov: 613, komentarji: 1

Spodnja postaja gozdarske žičnice v Blatnem grabnu (leto 1883 - 1964)Bohinj - Janez Pikon: Izmed 4-Pantzevih gozdarskih žičnic v Bohinju se je najdlje ohranila gozdarska žičnica v Blatnem grabnu. Obratovala je neprekinjeno od leta 1883 do 1964 v Soteski. Maksimalna nosilnost vozička je bila predvidena za hlod dolžine 4 m in premera 63 cm. Tovor je premagoval višinsko razliko 320 metrov.

ponedeljek, 12. april 2010

Žirovski krog

12. 04. 2010, Janez Pikon, ogledov: 392, komentarji: 1

Vrsnik in cerkev sv. TomažaJanez Pikon: Kjer Poljanska pokrajina že počasi prehaja v značilni kraški svet se razprostira Žirovska kotlina, ki jo na vzhodni strani omejujejo številna pobočja Žirovskega vrha, vzhodni Goropeški grič z Vrhom sv. Treh kraljev, južneje sledijo zavraška, dolska, vrsniška in ledinska planota z Mrzlim vrhom.

ponedeljek, 5. april 2010

Črna prst 2010

05. 04. 2010, Janez Pikon, ogledov: 720, komentiraj objavo

Podeljeno priznanje udeležencem turnega smuka Črna prst 2010Bohinj - Janez Pikon: Turni smuk s Črne prsti je na velikonočni ponedeljek tokrat organiziran že peti po vrsti, odkar je leta 2005 zgrajena nova Orožnova koča na planini Za Liscem. Tradicionalne, vedno bolj priljubljene prireditve pod vodstvom GRS Bohinj, se je udeležilo 62 smučarjev.

torek, 30. marec 2010

Turni smuk Črna prst 2010

30. 03. 2010, Janez Pikon, ogledov: 784, komentiraj objavo

Zahodno pobočje, po katerem bo organiziran pristop na Črno prst (1844 m)Bohinj - Janez Pikon: bo na velikonočni ponedeljek, tokrat je to 5. aprila 2010 sporočajo organizatorji Planinskega društva Bohinjska Bistrica. Smuk velja za enega težjih, zato je potrebna dobra telesna pripravljenost in primerna oprema. Za vodenje in varno smuko s Črne prsti poskrbijo reševalci GRS Bohinj.

petek, 26. marec 2010

Spomini domačina

26. 03. 2010, Janez Pikon, ogledov: 426, komentiraj objavo

Železarski obrat v Bohinjski BistriciBohinj - Janez Pikon: Današnji mladci imajo rodna polja duhovne in telesne rasti za športno izobraževalna društva različnih udejstvovanj. To ji vedri mladost in jo pripravlja do popolnosti, da zmorejo v bodočnosti vzeti na svoje rame tegobe in radosti življenja, slednjih mi nismo pozabili, časi so bili težki za delavsko mladino.

četrtek, 18. marec 2010

Hansenova skakalnica

18. 03. 2010, Janez Pikon, ogledov: 962, komentarji: 1

Hansenova skakalnica na poljah v BohinjuBohinj - Janez Pikon: Pred osemdesetimi leti se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz krajev po Kranjskem in tujine. Prvi se je spustil po naletu inž. Hansen. Zavladala je popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh, ob doskočišču je bilo tako veselo, kot pozneje pod skakalnico na Poljah nikdar več.

sreda, 10. marec 2010

Tekaške smučine

10. 03. 2010, Janez Pikon, ogledov: 586, komentarji: 2

Člani Jugoslovanske reprezentance, ki je v vojaškem patruljnem teku na svetovnem prvenstvu v Chamonixu v Franciji zasedla drugo mesto (februar 1937, Jože Podlipnik skrajno desni)Bohinj - Janez Pikon: Obdobje med vojnama, čas nastanka domačih in osrednjih društev v okviru katerih se je razvila organizirana turistična dejavnost in Bohinj v letoviščarsko, ter prvo zimsko športno-smučarsko središče. Športno smučanje se je v Bohinju začelo razvijati po letu 1920 in se v kratkem času hitro razmahnilo.

torek, 2. marec 2010

Sankališče Bohinj

02. 03. 2010, Janez Pikon, ogledov: 822, komentiraj objavo

Vabilo Sanakškega kluba Bohinj na Gasilsko veselico, za pridobivanje denarnih sredstev za izgradnjo novega Sankališča BohinjBohinj - Janez Pikon: Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja so trdni temelji, že ustanovljenega Sankaškega kluba Bohinj s številnim članstvom, ki je naraščalo, podprli dolgoletno željo vseh v klubu o izgradnji prvega umetnega sankališča v Bohinju. Dogovor in izgradnja sta vneto stekla, za vpeta in hitra sankaška jekla.

ponedeljek, 22. februar 2010

Nova oskrbnika Orožnove koče

22. 02. 2010, Janez Pikon, ogledov: 851, komentiraj objavo

Na razgledni točki nižje pod Orožnovo kočo na planini Za LiscemBohinjske novice - Andreja Šivec: Pred novoletnimi prazniki preživiva prve dni v novi koči na planini Za Liscem. Prvi nahrbtniki so težji, vendar nama ni bilo žal niti minute truda, spoznala sva, da je odločitev prava. Kočo sem hitro vzljubila, oba z možem vzneseno pričakava na prve planince in že sledita Božič, ter Novo leto.

četrtek, 11. februar 2010

Počivalo

11. 02. 2010, Janez Pikon, ogledov: 477, komentiraj objavo

Pongrčeve svisle v Počivalu, leta 1965, zahodno in najvišje v Ravenskih rovtihBohinj - Janez Pikon: Najvišje ležeči predel pod gozdno mejo Medečjega robu se imenuje Pongrčevo Počivalo (v Ravenskih rovtih). Obsežni smučarski tereni, ki so se razprostirali južno nad vasico Ravne so po strmih, ter travnatih pobočjih segli vse do najbolj prepoznavnega Vandrovčevega rovta, vzporedno pod Črno goro.

četrtek, 4. februar 2010

25 let Planinske sekcije LIPBLED

04. 02. 2010, Janez Pikon, ogledov: 409, komentiraj objavo

Pogled na Julijske Alpe in Urbanovčev rovtBohinj - Janez Pikon: Prehodili smo več Slovenije po dolgem in počez. Vsako leto organiziramo tudi 2 - 3 pohode v tuja gorstva. 307 planinskih pohodov štejemo, še več pa je osvojenih različnih vrhov (417). Številne planinske poti so nas vodile do 137 planinskih koč, ter bivakov v domovini in tujini z uvodno turo na Mangart.

torek, 26. januar 2010

Tlaka

26. 01. 2010, Janez Pikon, ogledov: 569, komentiraj objavo

Na predelu ob seniku so med 1. svetovno vojno stale številne konjušnice, kjer naj bi nekoč davno bila struga SaveBohinj - Janez Pikon: Začasno vojaško taborišče za ujetnike v času 1. svetovne vojne je bilo zgrajeno vzporedno pod železniško progo. Štiri kar velike barake in kantina. Na sredini Tlake pa velika konjušnica z obvezno štelngo konj za prenos tovora v Krnsko pogorje. Sprehod po Tlaki danes nudi povsem drugačen pogled.

torek, 19. januar 2010

Triglavski tempelj

19. 01. 2010, Janez Pikon, ogledov: 752, komentarji: 1

Triglavski tempelj na Ledinah, otvoritev v petek, 8. septembra 1871Bohinj: Takratni cerkveni dostojanstvenik, srenjski kaplan Ivan Žan, bohinjski Aljaž je leta 1872 storil mnogo pri ustanovitvi prvega planinskega društva Triglavski prijatelji, organizator gradnje prve planinske koče 'Triglavski tempelj' leto poprej, ter pobudnik prvih nadelanih in zavarovanih poti na Triglav.

« Prejšnja stran | Ustreznih objav v arhivu: 325 | Stran 1 od 9 | Naslednja stran »