Arhiv objav

Janez Pikon: Brinica je najvišja vzpetina v Stolovem grebenu med sedlom Križ in reko Ter. Zložnejša severna gozdna pobočja se spuščajo v Dol po Meji, gole in deloma prepadne južne strmine se iztekajo v beneško gričevje, kjer leže ob vznožju vasi Karnahta in Viškorša po kateri ima ves masiv ime Viškorška gora.

Bohinj - Janez Pikon: Pretežni negozdni svet so pašne površine. Obsegajo lahko ves travnat svet, tudi predele, ki so redko porasli z drevesno vegetacijo, kot so posamično drevje, skupine dreves, rušje in so za živino zadovoljivo dostopni. Tak je sončni pašnik Povica med nižjo Uskovnico pod planino Konjščica.

Bohinj - Janez Pikon: Ime Bohinj je staroselskega izvora, meni stroka. Besedo prepuščam Francetu Žmitku iz Bohinjske Bistrice. Dalj časa se že zanima za imena v domačem kraju in jih želi razvozlati. Obširno pojasni stoletno zgodovino naših krajev, ki naj bi skupno ustvarili ime Bohinja.

Bohinj - Janez Pikon: Uskovnica je prostrano območje dobršnega zahodnega obrobja pokljuške planote. Recimo, da je tu gori kraljestvo sonca in opojnih razgledov po bohinjskih gorah. Uskovnica je stoletja dajala ton bohinjskemu planšarstvu, danes pa je nanjo segla tudi cesta in spremenila pogoje.

Bohinj - Janez Pikon: Pomlad je prinesla goram prijaznejšo podobo in novo življenje. Planinsko društvo Bohinjska Bistrica vas vabi v prelepo okolje planine Za Liscem pod Črno prstjo, kjer stoji prva koča Slovenskega planinskega društva.

Bohinj - Janez Pikon: Nad zgornjo prečno cesto v Javorju po zložni Bukovski dolini, kjer se pobočje dvigne čez strmo stopnico, takoj zatem zravna in odpre. To je prostrana goličava planine Suhe, kjer poleti še vedno živahno pozvanja manjša čreda živine. Zahodno so vidne številne sledi razpadlih stanov na planini.

Bohinj - Janez Pikon: Številne stezice vzhodno ob strmem pobočju divje struge Ribnice, zaznamuje gozdni predel Prehod pod planino Praprotnica. Stičišča poti določajo mnoge smeri že močno poraščenega območja Mrzlce, ki prav tako blago in vztrajno izginjajo, ter se spreminjajo, kot večerna mavrica deževnega dne.

Bohinj - Janez Pikon: Transverzala, ki poteka po južno bohinjskem grebenu do Črne prsti in Komne, povezuje tudi s cvetjem bogati Bisagarjev rovt zahodno pred Baškim sedlom. Tu čez je v prejšnjih stoletjih potekala glavna bohinjska prometnica, saj je bil Bohinj takrat tesneje povezan s Primorsko kot z Gorenjsko.

Bohinj - Janez Pikon: Gorski svet je neizmerno bogata razstava, ki nudi neštete, vsak trenutek spreminjajoče se podobe. Veličastne sončne panorame, kot je razgledni Vav nad vasico Podjelje nas razveseljujejo prav tako, kot le bežne miniature, ko se sredi oblakov za hipec zablešči delček okolice in spet ugasne.

Bohinj - Janez Pikon: Visokogorska planota s kraško zelo razbrzdanim reliefom, prekrita z gozdom in travniki, višje s preprogo rušja. Tukaj na planini Krstenica se je pisala zgodovina bohinjskega planšarstva. Razveseljivo je, da starodavna, trdoživa dejavnost kaže danes razveseljive znake dela in življenja na planini.

Bohinj - Janez Pikon: Kako slikovito ime krasi neznani, v gozdnem zakotju med Rečevnico skriti slap Grmečice z njenimi lepimi, ter divjimi koriti. Dolžina globokih korit ni nekaj posebnega, toda, ali je lepota vzorčno povezana z veličino? Slap Grmečica na koncu korit pa pada po zraku čez previsni spodmol v globok tolmun.

Bohinj - Janez Pikon: Planšarstvo in poletna paša živine na gorskih planinah je v Bohinju doma že stoletja. V očeh turistov idilična dejavnost je v resnici trdo delo v težko prehodnem gorskem svetu. Marsikatera je že opuščena, planšarije so se prelevile v počitniške hišice, kot so obnovljeni stanovi na Pečeh ob Zajamnikih.

Janez Pikon: Venec vrhov nad Soriško planino sestavljata, tudi že kar mogočna vrhova, Slatnik z dvojnim vrhom in grebenom, ter nižji Možic, ki že kažeta nekaj alpskih potez. Vzponi na soriške vrhove so kratke, vsakomur dostopne ture. Mehke steze se vijejo po gorskih tratah, kamniti velikani so videti še zelo daleč.

Janez Pikon: Potok Šunik, lahko bi mu rekli rečica, je eden najbolj skrivnostnih predelov Slovenije. Izvira izpod veličastnega amfiteatra planin od Debeljaka do Oblega brda. Območje nad izvirom je precej nestabilno, pogosto se sprožajo kamniti plazovi. Tod je bil spomladi leta 1998 epicenter močnega potresa.

Bohinj - Janez Pikon: Vzhodno nad Bistrico so Strzi, vmes je potok Strženica, nasprotni greben ob vasi Ravne je Breznik. Po ljudskem izročilu je med Požarjem na rovtarški strani in Breznikom na ravenski strani tekel potoček, ki ga je bilo lahko tudi preskočiti. Ob potresu v davni preteklosti se je odtrgal zemeljski plaz.

Janez Pikon: Vzhodno pred Gladko dolino, na strmem pobočju Črne peči, kjer se zaključuje Jelovica skupaj z poraščeno okolico južno nad Tamarjem in predelom Medvedjek, zahodno nad temno in globoko vrtačo Vobnikov kotel, se z visokim v preteklosti golim temenom nad dolino Soteske, dviga danes poraščeni Vršan vrh.

Bohinj - Janez Pikon: Izpostavljeni in prepadni predel Robje na svojem strmem in poraščenem pobočju nekako na sredini med nižjim Slatovnikom in včasih divjo strugo Ribnice v Ptoncu nad Srednjo vasjo poskrbi, da veličasten razgled z višje Šipance proti Senožetom, Rudnici in južno Bohinjskimi gorami, redko izostane.

Bohinj - Janez Pikon: Bohinjsko jezero, največje in najgloblje slovensko naravno stalno jezero, pomemben ekosistem in nahajališče ogroženih rastlinskih vrst. Med Pršivcem in Pokljuko severno, ter Spodnjimi Bohinjskimi gorami jugovzhodno zapolni kotanjo, to je ledenik poglobil s čelnimi morenami pa zajezil odtok vode.

Bohinj - Janez Pikon: Kropa izvira iz skalne luknje pod poraščeno steno in prvo napolni manjše jezero, zatem pade 12 metrov globoko razdeljen v dva slapova, globoko v tolmun. Nižje je slapišče visoko 4 metre, zaradi mogočnega pretoka se voda počasi umirja in se po razmeroma kratki, toda bučni poti izteče v Mostnico.

Bohinj - Janez Pikon: Čez Savo Bohinjko, zahodno nad plavžem Svete Heme so se še pred desetletji pol poti pod Pekovcem na severnem robu Jelovice, vzhodno ob Grmečici in Mali Rečevnici nekoč razprostirali veliki travniki, ki jih sedaj zaradi zaraščenosti z Nomenja in travnikov ob vasi ni več mogoče niti opaziti.

Bohinj - Janez Pikon: Nad sedlom dolgega grebena, ki je združen v tri vrhove z izpostavljenim Liscem, opazim snežno okno v grebenu Kozjega robu. Sončno vreme in nenavadni pogled proti Julijskim Alpam skozenj mi da slutiti, da nas ostro zbrušen greben tokrat ne bo zavrnil in nam dovolil varen pristop na vrh.

Bohinj - Janez Pikon: Poraščeni predel ob strugi večkrat divje Male Suhe južno nad Bohinjskim jezerom se razprostira pol poti nad Zagradcem ob Bohinjskem jezeru in planino Storeča raven v smeri Rjave skale na Voglu. Nad strmo Rafojco se pogled ustavi na Bohinjskem jezeru z vrhovi med Pršivcem in Zajamniki.

Bohinj - Janez Pikon: Turno smučarski raj s pobočja Rodice nižje med Ulcami do planine Suha, tudi po današnjem turnem smuku upravičeno ohranja sloves turno smučarske gore. Neugodne vremenske razmere z močnejšim vetrom na vrhu so nam dopuščale dobro vidljivost z idealnimi snežnimi pogoji na pobočju.

Bohinj - Janez Pikon: Tudi Bohinj ima Peco in jamo, brezno ali votlino pod vrhom, tako kakor ima na Koroškem pogorje Pece znano votlino kralja Matjaža. Vrh kot jama sta skrbno skrita nad Češnjico na spodnjem robu pašnika Poljana, razen domačinov malokdo ve za vrh Peca in votlino pod njo, ki sta severno nad vasjo.

Bohinj - Janez Pikon: Turni smuk s Črne prsti je na velikonočni ponedeljek tokrat organiziran že četrti po vrsti, odkar je leta 2005 zgrajena nova Orožnova koča na planini Za Liscem. Tradicionalno, vedno bolj priljubljeno prireditev pod vodstvom GRS Bohinj je obiskalo kar 62 smučarjev (tudi iz tujine).

Bohinj - Janez Pikon: Turni smuk bo - kot so napovedovali - na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, so sporočili organizatorji iz Bohinja. Smuk velja za enega težjih pri nas, zato je potrebna dobra telesna pripravljenost in oprema. Turni smuk bo vodil Janez Rozman, za varnost udeležencev pa skrbela GRS Bohinj.

Bohinj - Janez Pikon: Bistriški župnik Ivan Piber je v času službovanja v župnišču na Bohinjski Bistrici v letih gradnje železnice skozi Bohinj, kot takratni odbornik na Kranjskem, poleg duhovne oskrbe znal prisluhniti in pomagati domačinom. Njemu gre zasluga, da je bila za Šavnikom velika in dolga leta tudi živa planina.

Janez Pikon: Naravne danosti Gorjancev nadgrajuje od prazgodovine pestra poselitvena preteklost. Značilno je sožitje obmejnega slovenskega in uskoškega prebivalstva. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izročilo, ki ga je literarno opisal Janez Trdina, po katerem se imenuje najvišji vrh Gorjancev - Trdinov vrh.

Bohinj - Janez Pikon: Vedno razkošen pogled proti triglavskim goram, naokrog pa dihanje narave v belem in zelenem opoju. Tu je nekoč stala koča, ki je čuvala ime rojaka in pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Primerna za oddih poti proti Kobli, Črni prsti, Rodici in Voglu. Koča dolgo ne služi več svojemu prvotnemu namenu.

Bohinj - Janez Pikon: K hoji v gore nas spodbujajo različne želje. Prav gotovo pa vse planince druži želja, da bi v gorskem svetu kaj lepega videli. Lepota gorske narave je pojem, ki nima prav dolge zgodovine. Znano je, da naši davni predniki v gorah niso videli ničesar takega. Nekoristni svet je veljal za nevarne steze.

Janez Pikon: Kraški svet se razprostira vzhodno od Trsta do Učke in se sestoji iz apnenčastega predela na meji s celinskim in Primorskim predelom Slovenije. Ponuja eno najbolj veličastnih oblik slovenske pokrajine. Prelom, ki ločuje kraški svet od flišnega, pa označuje tudi izjemna pestrost rastlinskih in živalskih vrst.

Bohinj - Janez Pikon: Na Nomenju so nekateri hribolazci, ki jim je bila znana lega Orožnove koče, kazali novo kočo, ki se je 'jako razločno videla'. Veselje je prekipevalo do vrhunca, ko so prispeli do slavoloka pred Bohinjsko Bistrico s prisrčnim napisom: Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se Bohinjska.

Bohinj - Janez Pikon: Kovaški žebljiček (čežinar) hranim v spomin na planinsko kočo. Našel sem ga sredi petdesetih let prejšnjega stoletja nad planino na mestu, kjer je nekoč stala Malnarjeva koča, ki je bila od otvoritve 27. julija 1885 do 6. februarja 1944 odprta in dobro obiskana, proti koncu vojne pa požgana.

Janez Pikon: Širše območje Bleda nudi veliko izletniških poti, ki nas popeljejo stran od hotelov in turističnega vrveža ob jezeru. Po stezi do razglednih točk na Veliki in Mali Osojnici, ter severnejše Ojstrice nad Zako se sprehodimo zadnji februarski dan, odkoder otok sredi jezera kaže drugačno podobo kot z obrežja.

Bohinj - Janez Pikon: Zadnji teden je vetrovno tudi na celotnem grebenu južno bohinjskih gora. Vejavica (živi sneg) gospodari po izpostavljenem grebenu od Ratitivca do Komne. Večni kipar veter gradi opasti visoke do štiri metre, te so lepo vidne tudi z Bohinjske doline.

Bohinj - Janez Pikon: Sončne, danes vetrovne Strme nudijo v zimskih dneh obilo lepih sprehodov in čudovitih razgledov po še vedno skrbno urejenih pobočjih nad Nemškim Rovtom. Vzorno vzdrževani rovti se razprostirajo na pol poti do Soriške planine. Gozdni vrh Gorelne je edini višji vrh na omenjenem območju.

Bohinj - Janez Pikon: Kulturni praznik 2009 na Ajdovskem gradcu. Kljub deževnemu vremenu smo se 8. februarja podali na Ajdovski gradec in počastili spomin na našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kratek kulturni program je pripravilo Gledališče 2B iz Bohinjske Bistrice.

Janez Pikon: Prijetna vasica nad Savo in višjim Babjim zobom na severnem robu gozdne planote Jelovice nudi s svojih pobočij lep razgled v smeri Bleda. Ne samo to, poleg razgleda ji je v ponos tudi stari vaški običaj, žegnanje konj, ki ga že vrsto let redno prirejajo na Štefanovo ob cerkvi Svetega Štefana sredi vasi.

Bohinj - Janez Pikon: Hladno megleno jutro je v dolini, toda na južno bohinjskem grebenu se opazi redčenje meglic, tudi žarki sonca prebijajo gosto meglo, ki še vztraja in se zaradi hladnega ozračja upira šibkim sončnim žarkom. Pogledam na Kaluže, včasih rovt, danes opuščeno in zaraščeno pobočje pod Malim vrhom.

Bohinj - Janez Pikon: Nad dolino se zadržuje megla, sonce jo počasi topi, sončni žarki težje prodrejo globlje, tako je vidljivost bolj prosojna. Celotno pobočje nad Pokrovcem je sončno in prijetno topleje, kot v dolini, toda tukaj obstaja območje za katerega domačini trdijo, da je verjetno najhladnejši predel Pokljuke.