Arhiv objav

Bohinj - Janez Pikon: Obdobje med vojnama, čas nastanka domačih in osrednjih društev v okviru katerih se je razvila organizirana turistična dejavnost in Bohinj v letoviščarsko in prvo zimsko športno - smučarsko središče. Športno smučanje se je v Bohinju začelo razvijati po letu 1920 in se v kratkem času hitro razmahnilo.

Bohinj - Janez Pikon: Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja so trdni temelji, že ustanovljenega Sankaškega kluba Bohinj s številnim članstvom, ki je naraščalo, podprli dolgoletno željo vseh v klubu o izgradnji prvega umetnega sankališča v Bohinju. Dogovor in izgradnja sta vneto stekla, za vpeta in hitra sankaška jekla.

Bohinjske novice - Andreja Šivec: Pred novoletnimi prazniki preživiva prve dni v novi koči na planini Za Liscem. Prvi nahrbtniki so težji, vendar nama ni bilo žal niti minute truda, spoznala sva, da je odločitev prava. Kočo sem hitro vzljubila, oba z možem vzneseno pričakava na prve planince in že sledita Božič, ter Novo leto.

Bohinj - Janez Pikon: Najvišje ležeči predel pod gozdno mejo Medečjega robu se imenuje Pongrčevo Počivalo (v Ravenskih rovtih). Obsežni smučarski tereni, ki so se razprostirali južno nad vasico Ravne so po strmih, ter travnatih pobočjih segli vse do najbolj prepoznavnega Vandrovčevega rovta, vzporedno pod Črno goro.

Bohinj - Janez Pikon: Prehodili smo več Slovenije po dolgem in počez. Vsako leto organiziramo tudi 2 - 3 pohode v tuja gorstva. 307 planinskih pohodov štejemo, še več pa je osvojenih različnih vrhov (417). Številne planinske poti so nas vodile do 137 planinskih koč, ter bivakov v domovini in tujini z uvodno turo na Mangart.

Bohinj - Janez Pikon: Začasno vojaško taborišče za ujetnike v času 1. svetovne vojne je bilo zgrajeno vzporedno pod železniško progo. Štiri kar velike barake in kantina. Na sredini Tlake pa velika konjušnica z obvezno štelngo konj za prenos tovora v Krnsko pogorje. Sprehod po Tlaki danes nudi povsem drugačen pogled.

Bohinj: Takratni cerkveni dostojanstvenik, srenjski kaplan Ivan Žan, bohinjski Aljaž je leta 1872 storil mnogo pri ustanovitvi prvega planinskega društva Triglavski prijatelji, organizator gradnje prve planinske koče 'Triglavski tempelj' leto poprej, ter pobudnik prvih nadelanih in zavarovanih poti na Triglav.

Bohinjske novice - Sport: Odveč je pisati o njega krasoti, kljub temu, da Bohinj še vse premalo poznamo, osobito kot zimsko letovišče prvega reda in kot najbolj krasna zimskošportna postojanka. Sankališče Belvedere se tako otvori prve dni januarja l. 1909. Čim več sportnega užitka inu pohitite na lepi zimski dan k nam.

Bohinj - Janez Pikon: Smučarski raj na pobočjih vzhodno pod Rudnico, kjer so se prvih smučarskih veščin učile številne generacije otrok iz okoliških vasi, že nekaj let pa vse bolj priljubljeno smučišče Senožeta, se v teh dneh pod belo Kajzanco, pripravljajo na smučarski praznik, "3. svetovno prvenstvo v telemark smučanju".

Bohinj - Janez Pikon: Severno med pobočji Jašč vrha in Gorevca na Koprivniku se južno ob regionalni cesti v smeri Gorjuš in Pokljuke, ko daljše močno deževje na travniku napolni precej veliko, zelo lepo naravno jezero. Vaščani predel poznajo v Blatu ali 'u Bvato', jezero hitro pronica brez močnih dotokov in travniških voda.

Bohinj - Janez Pikon: Na Rjavo skalo, Rodico, preko Šije na vrh Vogla, kdo bo ta prostranstva, ki jih zima spremeni v bleščeče belo morje, prvi približal številnim smučarjem? Pobudnik je bil Bohinjec, takratni predsednik Skale, znani skladatelj in filmski ustvarjalec, domačin Janko Ravnik 'Zotlarjev Janko' iz Bohinjske Bistrice.

Bohinj - Janez Pikon: Sestrelitev manjšega vojaškega letala po že končani drugi svetovni vojni, zahodno na pobočju Ilovca je domačinom tisto jesen spremenila vsakdanjik in močno vplivala na politične dogodke tistega časa. Goreče letalo bi verjetno zgrmelo v Sotesko, gosto drevje pobočja ob Ilovcu je letalo le zadržalo.

Bohinj - Janez Pikon: "Slišim jih igrati, že prihajajo na Bistrico" je vzneseno in v velikem pričakovanju dejal neučakani fantič, starejšim domačinom pred gostilno Črna prst (pr Markež), kjer so Rauharsko godbo na pihala pričakali in navdušeno pozdravili. Bila je nedelja, so dejali in uvodni nastop Rauharske godbe na pihala.

Bohinj - Janez Pikon: Stara trgovska pot je do sredine prejšnjega stoletja vodila zahodno nad Četenakovo domačijo do Mrzlega studenca na Pokljuki. Obranca je poraščeno gozdno območje nad Zgornjimi Gorjušami, včasih trgovskega križišča in stičišča mnogih steza, zdaj že starejših domačinov iz vasi Gorjuš in Koprivnika.

Janez Pikon: Skrito gozdno brezno, ki severno nad razgledno planino Obranca in vzhodno na visoki, ter prostrani planoti Mežakle, radovedni pogled temne in vlažne notranjosti, globoko med kapniške slapove, pod bledo visečimi kamnitimi stolpiči, skromna svetilka okrasi nepozabne kamnite podobe tihe Snežne jame.

Bohinj - Janez Pikon: Izpostavljena gozdna pobočja vzhodno in južno nad vasjo Koprivnik sicer ne nudijo lepih razgledišč, vendar se vsa strmo dvigajo nad Savo. Prepadne Boltarje in Jazne pod Gorevcem še najbolj, kjer so Mrzli in Beli potok z Bezeno in Koritnico vdolbli divja korita prepadnih strug s slapovi, strmo v dolino.

Bohinj - Janez Pikon: Severno, tudi nižje pod Danjarsko planino, kjer zahodni in razgledni Rihtarjev grič z višjim Žbajnekom na vzhodu dolge planine ne dovolita skupaj z grebenom pokukati gozdnemu vrhu, ki svoje blago pobočje dviga nad Jelovico, toda Gajgerjev grič le pripada grebenu med bohinjsko in selško dolino.

Bohinj - Janez Pikon: Dokaj nenavadno ime strme in hitre prepadne struge pod zahodnim Voketom, ter nižjim Barijem nad bohinjskim jezerom, ki se le ob večjih neurjih spremenijo v divje brzice. Zahodno še močnejši Govic napolni korito Za jamo, skupna hudourniška struga tvori v času večjih neurij neprehodno območje.

Janez Pikon: Obala Krnskega jezera je zopet prizorišče obletnice zaključka prve svetovne vojne. Soška fronta je močno zarezala v veliko Krnsko pogorje. Pohod spomina je naslovljena slovesnost, ki so jo pripravila društva, ki vestno, ter zelo odgovorno negujejo kulturne dediščine ene najhujših vojn v človeški zgodovini.

Bohinj - Janez Pikon: Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najbolj pomembnih na dolgi trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za takratno monarhijo. Bohinjcem pa je odprla okno v svet in potem, ko so pogorele fužine...

Bohinj - Janez Pikon: Razčlenjene Home so kot podaljšek slemena jugozahodno proti Črni prsti in veljajo s Črno goro za težja brezpotja na ožjem območju južno nad Bohinjem. Sonce, ivje in megleno morje zgradi mavrične vence 'glorijo', ki še dodatno okrasi vzhodni in poraščeni greben samotne in izredno razgledne gore.

Janez Pikon: Razgledna in robata Soriška peč s poraščenim vrhom Tonderškofel sestavlja dolg greben, ki ga zahodno nad vasico Spodnje Danje delno zaključuje visoka gora Erbelc, greben preko sedelca 'u Špeguco' dokonča zahodno, gozdni vrh Valantov rob nad idilično vasjo Zgornje Danje in prisojnih travnikov do Torke.

Bohinj - Janez Pikon: Visoka planota, ki so jo že davno v preteklosti domačini iz vasi Nemški Rovt poimenovali Strme je z manjšimi presledki raztresena z dokaj stanovi in hlevi, povezuje jugozahodno nad vasjo rovt Škantovec, poraščeno v preteklosti razgledno travnato pobočje z lepim razgledom po vasi in vsej dolini.

Bohinj - Janez Pikon: Prihaja jesen, gozdovi se že odevajo v jesenske barve. V modro nebo se dviga Podrta gora in okoliški vršaci. Počitek na slikoviti planini za Migovcem izkoristim za ogled nekdaj žive planine, ki je že dolgo opuščena in z ostanki karavle, sledi stanov in Snežno konto sameva pod Bohinjskim Migovcem.

Bohinj - Janez Pikon: Člani GRS Bohinj so v spomin vsem članom društva, ki jim je usoda kruto preprečila dejavnosti v tej humani organizaciji za tokratni naš cilj izbrali mogočni Debeli vrh nad planino V Lazu. To je osrednji in najpomembnejši vrh na območju Fužinarskih planin. Zlasti pogled z juga ga prikaže kot mogočno,

Bohinj - Janez Pikon: Sončni travnik na zahodnem pobočju nedaleč od planinske koče na Uskovnici, rad obiščem. Odmaknjeno in mirno območje je skrbno urejal Tišlarjov Janez, vsepovsod je še danes opaziti, da je bil to zanj najlepši kotiček pod soncem. Kljub bližini Uskovnice je rovt prijetno in tiho zatočišče sredi gozda.

Bohinj - Janez Pikon: Skrita partizanska bolnišnica 'Ambulanta E preko 4 G', ki je svoje pomembno delo opravljala in vse svoje sončne in senčne dni gostovala v Bohinjskem predelu Pokljuke. Delovanje ambulante je bilo na območju Mrzlega Studenca, Rudnega polja, planine Praprotnica, Pokrovca, Podjelja in Koprivnika.

Bohinj - Janez Pikon: Dnina planine Pečana, ki je skrita severno pod Kremantom in dolgim grebenom Ratitovca vztrajno izginja, kljub neprestanemu prizadevanju kmetov iz vasi Nemški Rovt, ki še vedno vsako leto zapored pasejo živino na planini Pečana, tako koristijo pašnik pod Kremantom, ki ga nudi dnina Lavte.

Bohinj - Janez Pikon: Sosednji vrhovi in njih travniki pod poraščeno goro, zadnjo nad veliko vasjo spominjajo na njegov delež veliki domačiji. Obsežna in prisojna zahodna pobočja, zgrajena skozi čas jo uvrščajo med večje kmetije na Gorjušah. Štefan, ki je odraščal pod Sladko goro, domači kmetiji za vedno pusti svoj pečat.

Janez Pikon: Kamniško-Savinjske Alpe ležijo vzhodno ob Karavankah in njihov osrednji del je kljub dvojnemu imenu precej krajši. Tako rekoč vsa gorska skupina je v Sloveniji, samo vogal z Belsko Kočno je v Avstriji. Gorska skupina s svojimi veličastnimi vrhovi spominja na Julijske Alpe in je pravi pokrajinski biser.

Bohinj - Janez Pikon: Skrita, kamnita utrdba na obsežni zaobljeni gori tihe doline zahodno za Bogatinom skriva svoje staro lice močno razpadajoč, pred množico mimoidočih planincev v dolini Velika Lepoč, ti gredo mimo po stezi zanjo nevedoč. Poznavalčeva načrtna iskanja pa odgovorijo na mnoga zastavljena vprašanja.

Bohinj - Janez Pikon:  .., je slovesna prireditev ob zaključku sezone. Odvija se na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukancu in je najstarejša prireditev v Bohinju. V obliki, podobni današnji poteka že od leta 1954. Starejši Bohinjci se še spominjajo prvih začetkov, ki izhajajo iz praznovanja v poklon planšarjem,

Bohinj - Janez Pikon: Naš kraj je bogatejši za zelo lepo izdelan in urejen park, v katerem se lahko sprehodite po stezicah med vrtički, uživate ob pogledih na cvetlične gredice, se spočijete in sprostite na udobnih klopcah. Izvirna prizorišča naj bi služila tudi kulturnim dejavnostim in poročnim obredom na prostem.

Bohinj - Janez Pikon: -.., druga najvišja Bohinjska planina, ki domuje za Ogradi in južno pod Jezerskim Stogom. Prednosti tekoče stalne vode na planini koristijo, tudi za potrebe razgledne planine Krstenica. Višje Adam in Eva skrbno bdita nad tiho, opuščeno planino in čakata novi čas, ko človek zopet obnovi dobrino.

Janez Pikon: Montaževa dolga ferata Via Amalia je izjemno zahtevna plezalna pot, ki se po težavnosti lahko meri s potmi Via Italiana na Mangart in Via della Vita na Vevnico. Te ferate so brez dvoma najzahtevnejše zavarovane plezalne poti v Julijskih Alpah. Via Amalia je poleg tega v celoti še zelo dolga in naporna.

Bohinj - Janez Pikon: Najnižje na travnati terasi Mišeljske doline in jugovzhodno pod mogočnim Mišelj vrhom, ter nižjim izpostavljenim Koštrunovcem leži planina Pod Mišelj vrhom, katere lego že od daleč krasi izpostavljeni in dobro ohranjeni Je'klarjov stan, katerega značilnost nizkih vhodnih vrat je opaziti tudi na planini.

Bohinj - Janez Pikon: Po severnemu grebenu Meje nad Konjskim sedlom, kjer je stičišče številnih markiranih in neoznačenih steza, približno na polovici poti med Voglom in Komno, se povzpnem po izpostavljenemu grebenu, kjer v drugi tretjini stene precej zahteven prehod po strmem koritu zahteva kar nekaj spretnosti.

Bohinj - Janez Pikon: Slovenski narodni simbol je vsekakor Triglav. Ljubezen do gora je Slovencu položena v zibko. V čaščenju ljubljenega Očaka smo si enotni bolj, kot na drugih področjih, zveza z goro odzvanja poseben zven. Triglavska stena, triglavski ledenik, triglavska jezera, triglavski smuk, triglavska roža ...

Bohinj - Janez Pikon: Izredno prostrana in razpotegnjena planina zavzema velik del zahodnega obrobja Fužinarskih planin proti Triglavskim jezerom. Spada med naše najvišje in najbolj oddaljene planine v Julijskih Alpah, ki jo bogati vodni izvir na planini. V poletnih mescih pasejo živino, ki jo priženejo s sosednjih planin.

Janez Pikon: Srednji in najvišji vrh Tofana di Mezzo (3244 m). Od koče Ra Valles nadaljujemo levo na ferato Gianni Aglio, težja pot, precej izpostavljena, zahteva zbranost prečenja stolpa Torre Aglio, kjer so pritrjene jeklenice in tudi dva klina. Preko previsne stene stolpa je v pomoč tudi daljša izpostavljena ozka polička.