Arhiv objav

Gorniška potepanja: Kar obležalo je vse skupaj in z zadnjimi vzdihljaji reklo: »Ne morem vstat'!«

Gorniška potepanja: Na vrhu bomo imeli kaj videti. Na ogled se nam bodo postavili martuljški nebotičniki. Sicer so skoraj vsi višji in težje dostopni, a Špik je vendarle samo eden.

Gorniška potepanja: Ko boste, pa po katerikoli poti že, prispeli na razgledno Dobrčo, se velja potruditi še na, če so pravilno izmerili, meter višji Šentanski vrh, odkoder boste videli še dlje. Tudi v snegu bo šlo dobro od nog, saj je ponavadi shojeno že kmalu po sneženju.

Gorniška potepanja: Še pred sončnim zahodom je zaspala, utrujena od vsakodnevnih občudujočih pogledov, in štafetno palico predala Škrlatici, ki je z veličastnimi in nenehno spreminjajočimi se barvnimi odtenki poskrbela za lepoto. Lepoto, ki se je ne da kupiti.

Gorniška potepanja: V bližini razgledišča boste srečali zelo zanimivo podobo ... 

Gorniška potepanja: Reveža sem se znebil na tako »pameten« način, da nama ga potem še dobro uro ni uspelo najti. Temeljito sva pregledala mesto pristanka. Nič. Za nama je skozi grapo sestopil še nekdo. Bolje rečeno sestopila. »Pa menda ga ja ni …«

Gorniška potepanja: Nadaljnji vzpon je vedno bolj strm. Če je snega veliko in gazi ni, je med pečinami zelo težko najdi pravo pot. Morda je takrat še najlažji vzpon na vršni greben po plitvi grapi, ki jo prečkamo, preden dosežemo skalnati svet. Potrebne so izkušnje in primerna oprema.

Gorniška potepanja: Zimske Rinke so hvaležen, a zelo zahteven gorniški cilj. Severni pristop vodi skozi Turski žleb, z južne strani pa je najprimernejši vzpon skozi Žmavcarje, ki pa so v snegu ravno tako zelo zahtevni in plazoviti.

Gorniška potepanja: Nanjo je bilo treba trikrat, in to iz treh dolin, da naju je končno spustila na svoj vrh.

Gorniška potepanja: Cesta je pozimi ponavadi prevozna do Doma planincev in ne do zatrepa Logarskega kota, zato je enodnevna tura v času okrog novega leta, ko je dan zelo kratek, kar pošten zalogaj.

Gorniška potepanja: Zima povrne Golici in tudi drugim obljudenim vrhovom mnogo prvobitnosti. Poti so zasnežene in koča zaprta. Vzpon na Golico je tudi v snegu tehnično nezahtevna tura, vendar so njena odprta pobočja dovolj strma, da je treba skrbno izbrati čas vzpona. Plazovi so lahko zelo obsežni. Previdno torej!

Gorniška potepanja: Pozimi je nekajkrat ponovljenemu normalnem pristopu sledila Pripravniška grapa. Poznavalci dobro vedo, kako se stopnjuje zahtevnost nad našim najvišjim cestnim prelazom: Župančičeva, Butinarjeva ...

Gorniška potepanja: Če ne veste, ali pa ste nemara že pozabili, katerih je sedem naj stvari na Jezerskem in v okolici, preberite še enkrat knjigo Tadeja Goloba, ki sicer govori o Davovem smučanju z Everesta, a tudi o najlepšem kraju boste izvedeli veliko zanimivega.

Gorniška potepanja: Da ne dolgovezim … Na kakšnem ledu se lahko grška muza zgodovine hitro obrne okoli svoje osi in če imaš še posebno »srečo« gre vse skupaj v …

Gorniška potepanja: »Sem na Bab' ležov pa skoz Lukno v Zadenco gledov,« je djal Čopov Joža. Ko si Baba na glavo povezne belo kapuco, se je treba znajti drugače. Na enem ptiču sta se kar naenkrat znašli dve glavi ...

Stota Gorniška potepanja: Čeprav nenajavljen, je bil zelo prijeten in zanimiv. Takole je bilo ...

Gorniška potepanja: A veter se ni dal. Meglo je dvigoval vedno hitreje in vedno višje. Skupaj z njo naju je »odnesel« v Vrata. Naj žalostno pesem slovesa ponese tudi v daljno Himalajo, kjer bo Tomažev poslednji dom.

Gorniška potepanja: O zahtevnosti jugovzhodne stene Pršivca, ki mu moramo zaradi bližnjega »malega« soseda dodati še besedo »veliki«, dovolj zgovorno priča smer Jesenska pripoved (VI+/VII-, VI, 250 m), ki sta jo konec lanskega oktobra preplezala Urban Ažman in Jurij Hladnik.

Gorniška potepanja: Njihove igrice s svojimi naključno srečujočimi kolegi so vedno zelo zanimive. Včasih se kakšni kar preveč razživijo. Verjetno jih z dodatno energijo oskrbi sveži gorski zrak. Potem je treba ohladiti razgrete glave. Kaj bi lahko bilo primernejšega kot mrzla kopel?

Gorniška potepanja: Nekateri so bili navdušeni in so komaj čakali, da bodo šli naslednje leto spet, drugi so bolj potiho godrnjali, tretji pa kar naglas povedali, da naj se to neprostovoljno trpljenje že enkrat konča. No, na vrh so bolj ali manj prišli vsi ...

Gorniška potepanja: Petelinčkovo smer sva pustila pri miru, a nama je kljub temu uspelo najti kokošnjak. Kokošnjak v naravi. Vršaki in Debeli vrh so bili že za nama. Malo nad Lazovškim prevalom pa ...

Gorniška potepanja: Tudi potem, ko je bilo že zaprmej dogovorjeno: »Jutri pa res greva na Luknjo peč!« in je bila tura naštudirana do potankosti, se je žal vse končalo že večer pred odhodom ... Naslednjič sem šel po stopnicah zelo previdno in začuda preživel.

Gorniška potepanja: Iz Nerezin vodita na vrh dve poti. Prva pripelje na sedlo Počivalice, nato sledi grebenu do sv. Mikule in naprej na Televrin, druga pa se povzpne naravnost do kapele, kjer se pridruži prvi. Mi smo zašpilili klobaso na svoj način. Uporabili smo obe poti in dodali še obisk prazgodovinske Vele jame, kar je prijeten pohod podaljšalo za nekaj ur.

Gorniška potepanja: Najprej moram omeniti beloglave jastrebe. O njih sem pisal že pri Krnčici. Tudi o tem, da domujejo na Cresu. Ko smo počivali na Sisu, so kmalu začeli krožiti nad nami. Malo smo se potuhnili in jih radovedno opazovali. Še nikoli niso bili tako blizu. Resnično veličastne so te velike ptice, ki premagujejo nedojemljive razdalje.

Gorniška potepanja: Na izpostavljenem grebenu pred zadnjo škrbino pod vrhom sva neke pozne jeseni že tenko piskala. Trave so bile zelo spolzke. Kaj spolzke, pomrznjene!

Gorniška potepanja: »Ogenj« je grel premrle ude hladne jesenske noči nad dva tisoč metri. Nad veličastnim zatrepom sva komaj še opazila Oltarjevo podobo. Pogled v desno je odkril še ostale velikane: Rokav, Škrlatico, Razor, Prisank, Jalovec. V Mangrtovi podobi je večerno nebo dokončno ugasnilo ...

Gorniška potepanja: Brez čelade nikar na to turo! Z glavo sem tako »uspešno« treščil v strop, da sem komaj končal tole objavo ter mimogrede izgubil še nekaj krvi in zajeten šop las.

Gorniška potepanja: Tisto reč, ki spominja na nežnejši spol, sem malo zavihal in bil pripravljen, a hkrati zelo primeren kandidat, da me odpeljejo z zelenim kombijem. K sreči na grebenu nisva nikogar srečala. Tudi ob sestopu po Kremžarjevi poti ne. Mimo Češke koče sva šla (vsaj jaz) malo bolj naokoli in po grmovju ...

Gorniška potepanja: Ni te vzelo nebo. Med pticami si bil suveren in izkušen mojster. Vzela te je kruta realnost vsakdanjega življenja. Vso srečo nekje v višavah, ki si jih imel tako zelo rad. Morda se ti tam zgoraj uresničijo tudi največje, a nikoli zares doživete sanje …

Gorniška potepanja: Dragi bralci Gorniških potepanj! Očka me je spet nahecal, da napišem nekaj stavkov o naših prvih skupnih sprehodih. Prejšnji teden smo se povzpeli na Krniške skale.

Gorniška potepanja: Kot protiutež mračnemu vzdušju, ki naju je spremljalo zaradi človeške morije v teh gorah, so nebo dobršen del dneva preletavali veliki ptiči. Z dolžino dobrega metra in z razponom peruti, ki lahko doseže skoraj trikratnik omenjene merske enote, je eden izmed največjih (občasnih) prebivalcev našega gorskega sveta.

Gorniška potepanja: Če bo kdo šel po »najini poti« čez Polovnik, mu priporočam zelo dolg, a ne prevroč poletni dan, obvladanje hoje po brezpotju in neoznačenih poteh ter zvrhano mero kondicije in vzdržljivosti, saj bi se tole najino vandranje po uradni vodniški časovnici verjetno približalo dvajsetim uram.

Gorniška potepanja: Pred dvema dnevoma pa je bil že čas, da pogledamo na rob visokogorja. Ker sta bila starša na Debeli peči samo tri dni pred mojim rojstvom, sem si resnično želela videti razgled s tega vrha. Meni bi bilo sicer vseeno, od kod bi se povzpeli nanjo, a menda je pot s planine Klek mnogo lepša kot tista z Lipance.

Gorniška potepanja: In nato je šlo v kobiljem diru navzdol ... Ne, ne. Svet tam okoli je prelep, da bi hitela. Presenečenje naju je čakalo čisto spodaj, v Klužah ...

Gorniška potepanja: Morež je težko dostopna gora. Navihano besedno igro domačinov sva ovrgla, toda takoj je treba dodati, da Bedinji vrh, predvsem pa prečenje, ki sva se ga lotila, za pomembno zahtevnostno stopnjo presega Morež.

Gorniška potepanja: Nekaj metrov pod z možicem označenim vrhom sta dva pomola, kjer je treba biti zelo previden. Prepad je silovit! Korak naprej ni pod nogami res ničesar drugega kot zrak, zatorej previdno!

Gorniška potepanja: »Nikoli nisem obupal. V ujetništvu sem bil večkrat tepen, vendar sem zmeraj čutil prisotnost nadnaravnega. Le malo nas je preživelo hudo in dolgo pot v zapor. Veliko sem preklečal na vlažnih tleh in z razširjenimi rokami v zraku prosil ...«

Gorniška potepanja: Tale sprehod verjetno ne bi prišel na vrsto, a naj mu bo, ker je eden izmed tistih, ki si jih bova posebej dobro zapomnila. Na koledarju je bil letošnji petnajsti junij ...

Gorniška potepanja: Gorniška potepanja se bom trudil pripravljati še naprej, kolikor mi bo seveda dopuščal čas. Ne, to ni konec, je samo nov začetek. Danes je dvojino zamenjala množina. Najin dom bo odslej naš dom. Veliko sreče v življenju, draga Julija!

Gorniška potepanja: Opisa nisem imel s seboj in tudi doma ga pred turo nisem prebral, ker mi na kraj pameti ni padlo, da Mavrinc za deveti mesec ne bi bil dovolj. Bolj sem ji govoril, da nisem prepričan ali je rušje požagano do vrha, predvsem pa, da je zanjo preveč strmo, bolj je želela navzgor ...