Arhiv objav

Jutranji voditelj Vala 202 zahteva od Janeza vremensko napoved za lep in sončen dan. »Sončen ne bo, celo kakšna popoldanska ploha je lahko. Lep pa bo, če si ga bomo naredili sami.« In sem si ga.

Intuicije ne moreš iskati, tudi v gorah ne. Vedno ona poišče tebe; samo začutiti jo je treba.

Namesto četrtka v gorah – tudi ponedeljkove malenkosti nam lahko polepšajo dan.

Ali se je dogodivščina zgodila zares ali za hec, ni pomembno. Bistveno je, da smo se v resnici dobro zabavali. Kot v basni, v kateri gredo na skupno turo petelin, koza in svinja.

Trikrat zaporedoma sem se namenil na veliko goro nad Vršičem, a sem vsakokrat stal na drugem Velikem vrhu. Nekaj skupnih podrobnosti je bilo pa manj očitnih.

Vzpon na čarobno goro je že sam po sebi doživetje, nekaj pa so k dogodivščini dodali tudi drugi ljubitelji carja gorá.

Za gore, ki bodo stale tam še tisočletja, je napovedano slabo vreme; medtem bo v CD redek glasbeni dogodek s Stradivarko Stefana Milenkoviča. Odločitev je preprosta, ko se prepustim četrtkovi navadi.

V gorah je zapadlo pol metra svežega snega. To je priložnost za lažji izlet, na katerem bi se rad tesneje povezal z naravo, se uskladil z njenimi ritmi in našel pod do njene blagodejne, zdravilne energije.

Pozimi turno smučarski cilj, poleti gorsko-kolesarski, mimo Marije Snežne pa tudi romarski - to je najvzhodnejši dvatisočak v dolgi verigi Karnijskih Alp od Trbiža do Sesta.

Kratka zgodbica o kratkem zimskem izletu? No, dolgega januarja je v gorah kratek predvsem dan.

V barvni klimi toplih in prijetno svetlih gorskih krajev me je ob letu dohitelo še nekaj spominov - kaj vse vpliva na izbiro cilja, kako, kdaj in s kom. In tudi zakaj sploh hodim v gore.

Brezbarvno, megleno vreme. Najbolje da zaprem knjigo o barvah in si raje izberem jutrišnji cilj. Če bi se zapeljal proti gorenjskim goram, bi lahko na kančku sonca ujel še nekaj zbledelih decembrskih barv.

V paru so ture lažje, omejenost manjša, občutki popolnejši. Dva običajna izleta sem si združil v popolnejši par. Razlikovanje med njima – kateri je bil lepši, tako ni več pomembno.

Kaj pravi kitajski orakelj o mojem prvem zimskem izletu

Čas je, da tudi odrasli spoznamo pravljičnost narave in se ne slepimo, da je ta čarobnost le otroško slepilo.

Pred Halloweenom ima lahko izlet po zamegljenih grebenih duhovne posledice - če se ti prikaže kak duhec...

Četrtkova zgodba: Ko listam planinske vodnike, so ilustrirani z najlepšimi slikami, z najboljšim slikovnim vtisom, kar ga imajo avtorji zbranega v svojih dolgoletnih fotografskih arhivih. Mene pa tokrat zanima, kakšna je gora sama, nič drugega; brez okolice. Kako prav mi pride ta megla.

Četrtkova zgodba: …na razpotju kažeta na macesnu dve tabli za Lipanco in Debelo peč, tretja pa nazaj za Klek. V gozdu poskušam najti neoznačeno pot za Klečico. Zgrešim in zaidem nazaj na markirano pot. Ker gre v smeri grebena in ni strma, iščem po njej novo možnost priti do roba. V megli mi je vseeno, kje.

Četrtkova zgodba: … kako se je dopoldan pošalil prijatelj? »Kaj nameravaš, z Vršiča na Sleme? Potem pa lahko skočiš še po Hanzovi na Mojstrovko!« Lahko bi vedel, da je v vsaki šali nekaj resnice …

Četrtkova zgodba: Da je Šmarna Gora ob vikendih drugačna, ve vsak, ki nanjo redno hodi med tednom. Velikokrat sem imel občutek, da enako velja tudi za gore. A tokrat sem za planine, prave planine, prepričan. In ne samo zaradi drugih ljudi.

Četrtkova zgodba: ... na koncu mi otroška vznemirljiva radovednost že popušča v hitrejši korak. A le kratkočasno; sedaj se oče ustavlja, trikrat za tri rože. Morda premišljuje, zakaj sva na sprehodu po Pokljuki, če bi se lahko sprehajala tudi po Rožniku. Pomislim – zakaj bi se sprehajal po Rožniku, če se lahko po Pokljuki?

O reševanju bo gotovo še kaj napisanega, sem si mislil na zadnjih minutah poti. Še nekdo na četrtkovem izletu. Katerih dimenzij gore ni poznal in katerih človekovih razsežnosti se ni zavedal, ko se je spuščal v vse višje prepade? Pri avtu sem ugotovil, da sem pustil odklenjenega in z odprtim oknom. Gotovo so reševalci opazili tudi to, saj dobro poznajo vse dimenzije gora.

Ne vem, ali sem si želel na to noro tekmo gorskih dirkačev zaradi gostilniškega hvaljenja ali zaradi zdravljenja svojega pogostega občutka šibkosti. Tokrat ni šlo za vprašanje, ali zmorem, ampak kako. Res pa je, da višje cilje, kot si zastavljam, težje jih tudi zmorem.

Četrtkov zadnji junijski izlet bi ne bil nič posebnega, če ne bi kasneje videl ponedeljkove naslovne strani Slovenskih novic - Triglav, moj dom, kako si ti sam! s sliko - Irci vrh Slovenije. Na Triglavu ni ravno visoko poletje.. Tisto sem vendar slikal jaz! Sploh pa niso vsi na sliki Irci, ker je skrajno levi Kranjskogorec. - Slučajno sem bil takrat vrh Triglava, tako je pač naneslo.

Namesto, da bi pripravljal opremo, sem ob poslušanju nenavadne glasbe Eleftherie Arvanitaki raje začel brati knjigo Carlosa Castanede. Nič me ni premaknilo od knjige, dokler se glasba z zgoščenke ni nehala redčiti z zvočniških membran. Čas je, da začnem zgoščevati vso potrebno opremo za turo.

Četrtkova zgodba: Boljši je dober gozdni tek kot slaba planinska tura. Manjkata sicer občutka višine in odprtosti prostora, zato pa je tam občutek za – česa že? Zraven lahko tudi v mislih opravljam planince in alpiniste... Moram iti v lov za drugačnimi, gozdnimi občutki.

Četrtkova zgodba: ... misli so tekle počasi, le Zvoh mi je zvonil po glavi; teren blizu največjega strelovoda v Kamniških planinah se mi je zdel še kar varen pred strelami. Kaj pa Kredarica, kjer se da preobleči in celo popiti vroč čaj? Naenkrat miselni tok steče

Četrtkova zgodba: dobimo se zraven živalskega vrta, tam se počutim kot doma, je nekdo dejal napol v šali. Kaj pa živali? Morda se pa one tam ne počutijo kot doma. Grem na planine pod Montažem, prava domovanja svizcev in kozorogov.

Četrtkov izlet - Iztok Snoj: Ali je bilo vse skupaj resnično, ali se mi je samo zdelo, je na koncu vseeno. Gledam skozi okno. Gore so tam zunaj vedno iste, ne glede na vreme, našo dobro ali slabo voljo, ali kako jih doživljamo.

Iztoka Snoja redni četrtkov izlet: Takoj po dežju je. Sprehajam se nad živalskim vrtom in se čudim: edino kozorogi in gamsi so lepo pod streho. Da bi hodil jutri kljub napovedanem slabem vremenu?

Redni četrtkov izlet – Iztok Snoj:
Ko zlagam v avto različno opremo za jutrišnji izlet, izbranega cilja še nimam. Prešine me – če so moji četrtkovi izleti tako samoumevni, kako bodo pa jutrišnji dan izpolnile stotine milijonov velemestnih ljudi?

Redni četrtkov izlet – Iztok Snoj: Trije tovariši v krizi srednjih let
Neverjetno, kako smo opravili vsak s svojo službo in se dopoldan do minute natančno dobili v Naklu... V Krmi je parkiranih že ducat avtomobilov

Redni četrtkov izlet - Iztok Snoj: Berete na lastno odgovornost!
Na povratku iz Kranjske Gore jo ugledam takoj za Mojstrano, desno od Stola. Nekaj jih poznam, ki se je izogibajo. Opazujem jo še ves čas vožnje proti domu, kot se jo lahko dolgo opazuje tudi v obratni smeri, proti Gorenjski.

Redni četrtkov izlet – Iztok Snoj: Dva dni sneženja in napoved popoldanskih ploh mi v sredo zvečer ni vlivalo upanja. A k sreči so četrtki lepši kot po napovedih. Bo tako tudi jutri? Spakiram vse, od modrih gamaš do rumenih plavutk. Menda grem le na to Dobrčo!

Iztok Snoj, Redni četrtkov izlet: Na Durovem prazniku je bilo razpoloženje še v B-molu, večine na Šmarno goro še ni bilo. Kaj je sedaj to …

Iztok Snoj Redni četrtkov izlet: Tudi popoldan se daleč pride

Iztok Snoj: Redni četrtkov izlet - Zadnja dva se vračata z Debele peči. Mož hvali hojo s krpljami, a žena previdno omeni, da gre brez njih morda bolje.

Iztok Snoj, Redni četrtkov izlet: Namesto teloha - dva metra snega.
Običajna sreda zvečer. Slabi vremenski napovedi ne gre zaupati. Nekaj opreme si pripravim takoj, nekaj naslednje jutro pred službo. Prijatelj bi mi bil rad vodnik po Blegošu. Kaj ni to lepo?